Bodite pozorni na besede, ki so vam danes poslane.... Vaše misli se pogosto gibljejo proti nebesom in zato vas veliko bolj zanesljivo, kot zemeljske otroke, vodijo navzgor, ki se, četudi so pripravljeni, trudijo poslušati Kristusov nauk, a potem sploh ne razmišljajo o tem, kar so slišal. Ljudje ne vedo, da so v neizmernem bogastvu, če poslušajo Božjo besedo in živijo po njej. Poznajo nauke, vendar ne dojamemo njihovega globokega pomena, ker jih sliši le uho, srce pa jih ne poskuša razumeti. Vera je torej navzven videti brezhibna, toda v notranjosti je človek prazen in votel in Božja beseda ne najde odmeva v človeškem srcu. In takšnim ljudem ni dano izrekati sodb. Verjamejo, da so globoko posvečeni, vendar v svojih srcih ne nosijo niti najmanjše modrosti in edino od tam lahko izvira vse razumevanje Božjega nauka. Če se želi človek posvetiti Božji besedi, je prvi pogoj, da je vse okoli njega utišano, da jo srce lahko sprejme..., to pomeni, da nobene zunanje skušnjave ne morejo odvrniti človekove misli od Božje besede. Samo tam, kjer je človek potopljen v Božji nauk, bo srce pozorno in samo tam lahko pričakujemo popolno razumevanje darov od zgoraj. Za človeka ni nič bolj škodljivega od zunanjega potrjevanja vere. To naredi človeka počasnega, in ker se zaveda svoje vrednosti in izpolnjevanja svojih dolžnosti, nobeno hrepenenje ne pride v poštev in potem človek ostane večno na isti stopnji; ker Božja beseda zbledi, srce jo ne sliši, in tak zemeljski otrok ne more niti izkusiti blagoslovov globoke, žive vera v sebi... Od njega bo spoznanje zelo oddaljeno....in.... ker se sam od sebe ne prizadeva približati Božanski resnici.... ne bo mogel zabeležiti nobenega duhovnega napredka.... in kar je najhuje, živel bo v prepričanju, da je v celoti izpolnil svojo dolžnost. Zato je lažje voditi po pravi poti nevernika, kot človeka, ki zadovoljuje vse cerkvene forme, kajti slednji je na napačni poti, vendar v lažnem ali pomanjkljivem spoznanju običajno na njej tudi ostane.... Prepričan je, da je osebno na pravi poti.... Verjame, da služi Bogu, toda njegovo čaščenje je površinsko. Nima globine in je zato le formalno veren, ker v sebi ne nosi Božjih blagoslovov. In tem ljudem se Moje Besede ne bodo zdele sprejemljive, ker zahtevajo večje samoodpovedovanje in močno srce, ki se je pripravljeno žrtvovati.... In vsa modrost bo zato ostala skrita pred njimi, dokler jih njihova lastna volja ne bo spodbudila k ponotranjenju....
AMEN
PrevajalciBada alle Parole che oggi ti giungono. I tuoi pensieri si muovono così sovente verso il Cielo e perciò ti guidano più sicura verso l’Alto, che un figlio terreno, per quanto volenteroso, che ascolta ben volentieri la Dottrina di Cristo, ma poi non si dà a nessun pensiero di ciò che ha sentito. Gli uomini non sanno che stanno in una incommensurabile ricchezza, quando ascoltano la Parola di Dio e vivono di conseguenza. Conoscono bensì gli Insegnamenti, ma non afferrano il profondo senso, perché li ascolta solo il cuore, ma il cuore non cerca di comprenderli. E così la fede nell’esteriore non è proprio da toccare, ma interiormente l’uomo è vuoto e cavo, e la Parola di Dio non trova nessuna eco nel cuore d’uomo. Ed a tali uomini non è permesso di dare un giudizio. Loro credono di essere profondissimamente iniziati e non hanno comunque la minima Sapienza nel cuore, da dove può venire unicamente la comprensione per l’Insegnamento di Dio. Se l’uomo si vuole dare alla Parola di Dio, la prima condizione è che tutto intorno a lui faccia silenzio, affinché il cuore possa accogliere, cioè che l’uomo stesso non dia motivo a seduzioni dall’esterno, che distraggono dalla Parola di Dio. Solo dove l’uomo approfondisce la Dottrina divina, il cuore viene provveduto, e solo là è da premettere anche la piena comprensione per i Doni dall’Alto. Per l’uomo nulla è più inadeguato che la fede nell’esteriore. Fa diventare l’uomo pigro, perché si rende conto talmente del suo valore e dell’adempimento del suo dovere, che un tendere è fuori questione, e così l’uomo rimane eternamente sullo stesso gradino, perché la Parola di Dio eccheggia via inudita dal cuore, e perciò un tale figlio terreno non può percepire in sé le Benedizione di una profonda fede viva. Gli starà così lontana la conoscenza e, dato che non tende da sé, non si avvicina alla Verità divina, e non avrà da registrare nessun progresso spirituale. E malgrado ciò, che è la cosa peggiore, vive nella credenza di eseguire a sufficienza il suo dovere. Perciò è più facile da condurre un uomo miscredente sulla retta via, che uno che si accontenta con ogni formalità chiesastica, perché costui è sulla via sbagliata, ma vi rimane quasi sempre nella falsa o mancante conoscenza. Lui stesso si crede sulla giusta traccia, crede di servire Dio, ma il suo culto religioso è superficiale, è privo di ogni profondità e di conseguenza è solo una fede formale, che non cela in sé le Benedizioni divine. Ed a questi le Mie Parole non sembrano accettabili, perché pretendono una maggior auto abnegazione ed un cuore forte, volenteroso di sacrificare. Ed a lui rimarrà nascosta ogni Sapienza, finché la propria volontà non lo spinga ad interiorizzarsi.
Amen
Prevajalci