Na sodni dan boste stali pred nebeškimi vrati in hrepeneli po vstopu, in živi in mrtvi bodo sojeni. Tisti, ki je bil poln Življenja in vere, bo sprejet v kraljestvo slave, toda gorje tistim, ki so mrtvi... ki nimajo vere in so se s tem v pokvarjenosti naredili nevredne nebeškega raja. Ne bodo našli zavetja, ampak bodo vrženi v najglobljo temo. Gospod jim je na zemlji dal dovolj namigov, da bi lahko našli pot nazaj k Njemu, a njegove Besede so ostale neuslišane, svoji neveri pa so dodali še krivdo za nevero drugih, medtem ko so poskušali uničiti vso njihovo vero, in se veselili, da so dosegli svoj cilj (Mt 23,1-33). Oh, gorje jim... Potiskati lastno dušo v pogubo (brezno) je neizrekljivo žalostno in vredno graje, biti pa udeležen pri prekletstvu (obsodbi) svojih bližnjih, oz. njihovih duš je neodgovorno. Srečali bodo Božanskega Maščevalca v njegovi jezi tukaj na zemlji. V onostranstvu bodo Slavo uživali tisti, ki so našli pot do Boga... ki so mu zvesto služili in so se združili z Božanskim Očetovim Duhom. V onostranstvu jim bo svetila svetla luč in čakale jih bodo nesmrtne radosti, kajti očetova ljubezen je neizmerna in jim pripravlja vse nebeške užitke. In tako bodo v večnosti vsi prejeli pošteno plačilo; pravični bodo živeli v Gospodu, vsi tisti, ki ne bodo upoštevali njegovih zapovedi in ga nočejo priznati za svojega Stvarnika in Očeta, bodo izgnani iz Gospodove bližine. In ta oddaljenost od Očeta bo za njih največja bolečina; kajti vsa svetloba jim bo odvzeta in njihov delež je najgloblja tema. Njihovega pomanjkanja svetlobe jih bo zatiralo in ustvarilo boleče stanje kesanja in uprli se bodo neizprosni moči, ki jih drži v verigah. Sedaj pa je naloga teh dobrih Božjih duhov, da skupaj z njimi začnejo svoje delo odrešenja in s svojo neumorno ljubeznijo tudi te duše pritegnejo k luči. Takšen začetek je neizrekljivo dolgotrajen (boleč) in v nasprotovanju vseh vrst se upirajo Božjim bitjem. Kdor spozna in se pokesa, ni nepovratno izgubljen in se počasi dviguje, čeprav pod bolečim trpljenjem. Toda sovraštvo in razvade pogosto s polno voljo blokirajo pot, ki bi lahko vodila iz večne teme v svetlobo. Tam je še vedno stanje največje bede. Takšne duše morajo iti nepopisno dolgo skozi ogenj svojih strasti, dokler ne bo sprejeto usmiljenje, ki jim je vedno znova izkazano... Vendar pa lahko v tem pretečejo večnosti... In v istih večnostih sije ogenj Božanske Ljubezni za božje otroke. Združeni so z Večnim Božanstvom, Praizvorom vseh bitij... AMEN
PrevajalciStarete sulla Porta del Paradiso nel Giorno del Giudizio a chiedere l’accesso, e verranno giudicati i vivi ed i morti. Chi era colmo di vita e fede, verrà lasciato entrare nel Regno dell’eterna Magnificenza, ma guai a coloro che sono morti, ai quali manca la fede e con ciò si sono resi indegni nella scelleratezza del Paradiso celeste. Costoro non troveranno l’accoglienza, ma verranno precipitati nella più profonda oscurità. A loro il Signore ha dato abbastanza indicazioni sulla Terra, affinché dovevano ritrovare la via del ritorno a Lui, ma le Sue Parole sono eccheggiate oltre inudite, e per la loro propria miscredenza hanno ancora aggiunto la colpa della miscredenza di altri, mentre hanno cercato di distruggere ogni fede in loro e si sono rallegrati per via della loro meta raggiunta.
Oh guai a costoro! Precipitare la propria anima nell’abisso è indicibilmente triste e riprovevole, ma essere co-colpevole nella dannazione dei prossimi rispettivamente delle loro anime, è da irresponsabile e viene coperto dal divino Vendicatore con la Sua Ira già qui sulla Terra e nell’aldilà.
Si rallegreranno della Magnificenza coloro, che hanno trovato Dio, che Lo hanno servito fedelmente e si sono uniti con il divino Spirito del Padre. A costoro splenderà una chiara Luce nell’aldilà, e li attenderanno delle gioie imperiture, perché l’Amore del Padre è incommensurabile e prepara loro tutte le delizie del Cielo.
E così tutti avranno la loro giusta ricompensa nell’Eternità, i giusti vivranno nel Signore, e verranno respinti dalla Vicinanza del Signore coloro, che hanno agito contro i Suoi Comandamenti e non volevano riconoscerLo come il loro Creatore e Padre. E questa lontananza dal Padre sarà il loro più grande tormento; perché a loro verrà tolta ogni Luce, e la loro parte sarà l’oscurità più profonda. La misura della loro insufficienza li opprimerà e creerà una condizione dolorosa di pentimento, e si ribelleranno contro l’inesorabile potere che li tiene legati.
Ma a quei buoni spiriti da Dio spetta ora il compito, di indiziare su questi la loro Opera di Redenzione e di andare a prendere anche queste anime attraverso il loro amore che mai si stanca, per portarle sù nella Luce. Quest’iniziativa è indicibilmente difficile ed agli esseri spirituali amorevoli si oppongono delle resistenze di ogni genere. Chi riconosce e si pente, non è perduto senza salvezza e viene, anche se sotto tormentose sofferenze, comunque lentamente in Alto.
Ll’odio ed il vizio però sbarrano sovente da sé con piena volontà la via, che può condurre dall’eterna oscurità nella Luce. Là la condizione è poi continuamente la più grande miseria. Tali anime devono passare in un tempo indescrivibilmente lungo attraverso il fuoco delle loro passioni, finché non viene accettata la Misericordia rivolta a loro sempre di nuovo. Ma possono passare delle Eternità. E nelle stesse Eternità ai figli di Dio splende il Fuoco del divino Amore, sono uniti con l’eterna Divinità, del Principio Ur di ogni essere.
Amen
Prevajalci