4602 VEČNO PREKLETSTVO ....
30 marec 1949: Knjiga 53
Božje usmiljenje ne pozna meja, Božja Ljubezen je neskončna, Njegova potrpežljivost neizmerna, in iz tega razloga Njegove žive stvaritve-bitja ne morejo biti izgubljene za večno, sicer On ne bi bil popoln. Iz tega razloga je napačno govoriti o večnem prekletstvu, če pod tem razumemo pojem časa, ki ima namen opisati nekaj, kar je brez konca. Ker bi ena takšna vrsta večnega prekletstva potem predstavljala nekaj, kar je za Boga popolnoma izgubljeno.... torej Njegovemu nasprotniku (Satanu) dokončno prepuščeno duhovno bitje (v smislu: Bog bi se odpovedal Svoje žive stvaritve v korist....), katero je izvirno izšlo od Boga in Mu ga je Njegov nasprotnik odvzel....
Toda v tem primeru bi bil ta nasprotnik večji kot Bog, do neke mere bi bil on zmagovalec in močnejši od Božje oblasti in moči, kar pa nikoli ni in ne bo mogoče, ker nobeno bitje ni sposobno preseči Njegove popolnosti, moči in oblasti ter modrosti. Kar izvira iz Njega, ostaja večno v Njegovi lasti, le začasno ločeno od Njega, kar pomeni, ono (bitje) je sebe oddaljilo od Njega do največje mere, ker je samo tako hotelo. Vendar pa tudi ta oddaljenost ni trajno stanje, saj mora biti bitje, da bi bilo srečno, pod vplivom sevanja Božje moči in.... ker on sam za to nima volje, da bi bil pod vplivom Božje Ljubezni in usmiljenja, ki mu želita pripraviti stanje blaženosti.
Večno prekletstvo bi zatorej bilo v nasprotju z Božjo Ljubeznijo in usmiljenjem, ali pa bi ti bili omejeni, zaradi česar bi Božja popolnost utrpela izgubo. Eno najbolj popolno Bitje nima človeških šibkosti, toda večna jeza bi bila ena manjvredna človeška lastnost, ravno tako kot se vsako stanje kazni, ki traja večno, ne bi moglo imenovati Božansko načelo, saj je za Božanskost značilna Ljubezen.... Ljubezen pa vendar rešuje in pomaga, ona odpušča in osrečuje in ne bo nikoli odrinila od Sebe nekaj za vedno.
Nasprotno temu pa Božjemu nasprotniku manjka Božanski princip, Ljubezen, in njegov cilj bo, da duhovna bitja za večno povleče navzdol k sebi. In on je ta, ki ljudem povzroča zmedo v konceptu večnosti, ki poskuša prikazati Boga kot neusmiljenega in grobega, da bi zadušil Ljubezen ljudi do Njega.... on (Satan) je ta, ki sam ne pozna usmiljenja in zato si brez obotavljanja prizadeva duše narediti nesrečne, kateri jim želi odvzeti vsako možnost pomoči, da bi jih pogubil za večno. In on najde voljne privržence svoje doktrine o večnem prekletstvu.... ki ne prepoznajo Boga v Njegovi neskončni Ljubezni, sicer oni ne bi mogli verovati temu nauku. Vendar pa bo Resnica vedno posredovana ljudem, in zmota bo opazno razkrita, tako, da bo Bog prepoznan in ljubljen kot najbolj popolno Bitje, tako, da se Mu bodo ljudje pridružili in se zgražali nad Njegovim nasprotnikom.... AMEN
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi