Božje usmiljenje ne pozna meja, Božja Ljubezen je neskončna, Njegova potrpežljivost neizmerna, in iz tega razloga Njegove žive stvaritve-bitja ne morejo biti izgubljene za večno, sicer On ne bi bil popoln. Iz tega razloga je napačno govoriti o večnem prekletstvu, če pod tem razumemo pojem časa, ki ima namen opisati nekaj, kar je brez konca. Ker bi ena takšna vrsta večnega prekletstva potem predstavljala nekaj, kar je za Boga popolnoma izgubljeno.... torej Njegovemu nasprotniku (Satanu) dokončno prepuščeno duhovno bitje (v smislu: Bog bi se odpovedal Svoje žive stvaritve v korist....), katero je izvirno izšlo od Boga in Mu ga je Njegov nasprotnik odvzel....
Toda v tem primeru bi bil ta nasprotnik večji kot Bog, do neke mere bi bil on zmagovalec in močnejši od Božje oblasti in moči, kar pa nikoli ni in ne bo mogoče, ker nobeno bitje ni sposobno preseči Njegove popolnosti, moči in oblasti ter modrosti. Kar izvira iz Njega, ostaja večno v Njegovi lasti, le začasno ločeno od Njega, kar pomeni, ono (bitje) je sebe oddaljilo od Njega do največje mere, ker je samo tako hotelo. Vendar pa tudi ta oddaljenost ni trajno stanje, saj mora biti bitje, da bi bilo srečno, pod vplivom sevanja Božje moči in.... ker on sam za to nima volje, da bi bil pod vplivom Božje Ljubezni in usmiljenja, ki mu želita pripraviti stanje blaženosti.
Večno prekletstvo bi zatorej bilo v nasprotju z Božjo Ljubeznijo in usmiljenjem, ali pa bi ti bili omejeni, zaradi česar bi Božja popolnost utrpela izgubo. Eno najbolj popolno Bitje nima človeških šibkosti, toda večna jeza bi bila ena manjvredna človeška lastnost, ravno tako kot se vsako stanje kazni, ki traja večno, ne bi moglo imenovati Božansko načelo, saj je za Božanskost značilna Ljubezen.... Ljubezen pa vendar rešuje in pomaga, ona odpušča in osrečuje in ne bo nikoli odrinila od Sebe nekaj za vedno.
Nasprotno temu pa Božjemu nasprotniku manjka Božanski princip, Ljubezen, in njegov cilj bo, da duhovna bitja za večno povleče navzdol k sebi. In on je ta, ki ljudem povzroča zmedo v konceptu večnosti, ki poskuša prikazati Boga kot neusmiljenega in grobega, da bi zadušil Ljubezen ljudi do Njega.... on (Satan) je ta, ki sam ne pozna usmiljenja in zato si brez obotavljanja prizadeva duše narediti nesrečne, kateri jim želi odvzeti vsako možnost pomoči, da bi jih pogubil za večno. In on najde voljne privržence svoje doktrine o večnem prekletstvu.... ki ne prepoznajo Boga v Njegovi neskončni Ljubezni, sicer oni ne bi mogli verovati temu nauku. Vendar pa bo Resnica vedno posredovana ljudem, in zmota bo opazno razkrita, tako, da bo Bog prepoznan in ljubljen kot najbolj popolno Bitje, tako, da se Mu bodo ljudje pridružili in se zgražali nad Njegovim nasprotnikom.... AMEN
PrevajalciGod's mercy knows no bounds, God's love is infinite, His patience immeasurable, and for this reason His living creation cannot be lost forever or He would not be perfect. For this reason it is wrong to speak about eternal damnation, if it is to be understood as a concept of time which intends to describe something that is never-ending. For this kind of eternal damnation would then signify something completely lost to God.... thus a spiritual being would finally be relinquished to His adversary, which originally had emerged from God and was taken away from Him by His adversary.... But in that case this adversary would be greater than God, to a certain extent he would be the victor and superior to God's might and strength which, however, is and never will be possible, for no being is able to surpass His perfection, might and wisdom.
What has emerged from Him will eternally remain His in possession, it will just be separated from Him for a time, that is, it has distanced itself from Him to the greatest extent due to its own will. Yet even this distance is not a permanent condition because the being, in order to be happy, has to be affected by God's emanation of strength and.... if it lacks the will for this itself, it will be seized by God's love and mercy which wants to provide it with the state of bliss. Hence eternal damnation would contradict God's love and mercy, or they would be limited, whereby God's perfection would suffer a loss. An utterly perfect Being has no human weaknesses, but eternal wrath would be an inferior human attribute, just as every eternally lasting state of punishment could not be called a divine principle, for the Divine is characterised by love.... Love, however, saves and helps; it forgives and will never push something away from itself forever.
In contrast, the adversary lacks the divine principle of love, and it will always be his objective to pull the spiritual beings down to himself forever. He is the one who causes confusion to people's concept of eternity, who tries to portray God as merciless and harsh in order to stifle people's love for Him.... he is the one who does not know mercy himself and therefore unhesitatingly aims to render the souls miserable, who wants to deprive them of every opportunity of help in order to corrupt them forever. And he finds many followers of his doctrine of eternal damnation.... who do not recognise God in His infinite love or they would be unable to believe this teaching. Yet the truth will always be conveyed to people and the error glaringly brought to light, so that God will be recognised and loved as the most perfect Being, so that people will join Him and abhor His opponent....
Amen
Prevajalci