4617 GREH PROTI DUHU...' (Marko 3, 28-29)
18 april 1949: Knjiga 53
Kajti nemogoče je take, ki so bili nekoč že razsvetljeni in so že okusili nebeški dar ter postali deležni Svetega Duha, take, ki so okusili dobro Božjo besedo in moči prihodnjega sveta, pa so padli, takó prenoviti, da bi se spreobrnili, ker sami sebi znova križajo in sramotijo Božjega Sina. Kajti prst, ki pije nanjo pogosto padajoči dež in rodi koristne rastline tistim, ki jo obdelujejo, je deležna Božjega blagoslova. Če pa rodi trnje in osat, je ničvredna in grozi ji prekletstvo. Njen konec je požganina. (Hebrejcem 6,4-8)
Če namreč oznanjam evangelij, nimam pravice, da bi se ponašal, saj je to zame nujnost. Kajti gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal! (1 Korinčanom 9,16)
Preveč zlahka se ločite od črke in tako ne prodrete v Duha Besede, zato vam je veliko tega, kar sem vam zapustil kot svojo Besedo, nerazumljivo. Zato morate vedno znova klicati Mene kot učitelja, ki vas lahko in bo uvedel v resnico, zato vam lahko in bo vse resnicoljubno razložil.
Delovanje Duha v človeku je vidno znamenje delovanja večnega Božanstva pri popolnosti vsakega posameznega bitja, saj je zato tudi viden izraz njegovega izžarevanja moči. Če zdaj prek svojega Duha delujem v človeku, povezave med menoj in tem človekom ni več mogoče zanikati, saj je duhovna iskra, ki počiva v človeškem srcu, od večnosti neločljivo povezana z Očetovim duhom in se zdaj z mojim pristopom prebuja k dejavnosti, torej 'deluje v človeku'. Delovanje Mojega Duha v človeku pa bo vedno pomenilo pomoč na poti k popolnosti, pomenilo bo obračanje misli v duhovno kraljestvo in spodbujanje duše, da se združi z menoj, torej napredovanje v duhovnem razvoju navzgor... Duh bo naredil dušo naklonjeno vsem idejam in ji pomagal premagati željo po materiji, Duh bo dušo razsvetlil glede njenega namena in njene nekdanje usode, Duh bo duši razkril bistvo vse božanskosti, posredoval ji bo jasno in globoko znanje, s čimer ji bo dal luč, ki je neprimerljivo osrečujoča in bo lahko prvič delovala z vso svetlostjo.... Delovanje Duha v človeku je torej Božansko razodetje.... Sam skrbim za človeško bitje in mu dajem majhno predstavo o svoji veličini. Zato sem mu navzoč takoj, ko se prilagodi in se v njem lahko zgodi moje delovanje, ne glede na to, ali so rezultati mojega delovanja kot razodetje ali pomenijo notranje razsvetljenje po miselni poti.
Človek pa je vedno prostovoljno stopil v stik z menoj in svojo voljo uresničil tako, da je svoje srce oblikoval v ljubezen, torej v bivališče, ki je vredno, da sprejme večno Božanstvo, ki se zdaj lahko razodene od znotraj. Takšno dejanje dokazljive duhovne dejavnosti priča o Meni samem, zato je do neke mere tudi dokaz, ki presega vero. Vsakdo, ki je enkrat pridobil to prepričanje, ker so mu bili predloženi dokazi o mojem obstoju in moji prisotnosti, ta seveda stoji na stopnji razvoja, ki bi moral onemogočiti (ponovni) odpad, kajti ta je s spoznanjem resnice skoraj nemogoč.... a vendar lahko, dokler živi na zemlji kot človek, sam stopi v senco in zatemni svetlobo.... lahko greši proti Duhu.... in s tem zagreši najbolj hudo žalitev, ko Me ponovno zavrne in tako ponovi svoj prejšnji odpad od mene.... Zavestno lahko prepreči delovanje Duha, kljub boljšemu znanju pa svojega znanja ne more uporabiti, zato daje prednost duhovnemu nazadovanju, pri čemer se popolnoma zaveda, da je storil krivico. Pridobil je dokaze in prepričanje o Moji navzočnosti, a se je kljub temu spet odvrnil od Mene. Tako je njegovo voljo znova ujel nasprotnik, ki mu je že ušel in se pred njim ne brani.
Zoper Duha lahko greši le tisti, ki je spoznal Mene in Moje delovanje v duhu in si je modrost, ki mu je bila podeljena kot umsko znanje, prisvojil tako, da je notranje prepričanje pridobil tudi razumsko, tako da je lahko verjel in se je v tej trdni veri tudi utrdil. Sprejel in tudi uporabil je Mojo milost v največji možni meri in zdaj dopušča, da postane neučinkovita; zato tudi ne more pričakovati usmiljenja, saj odriva Božanstvo, ki se mu je v svoji neskončni ljubezni popolnoma približalo in mu odstranilo tančico z oči. In ta greh mu ne more biti odpuščen, ker se potem zapre tudi pred Kristusovim odrešenjskim dejanjem, kajti če zavrača Mojega Duha, zavrača tudi božanskega Odrešenika, zato noče več verjeti, čeprav je bil sposoben verjeti.
Potem je izgubil tudi milostno dejanje odrešenja, saj ni izkoristil Kristusove pomoči, preden je grešil, saj bi božanski Odrešenik razblinil prve takšne misli in jih spravil v red, če bi se le obrnil nanj po pomoč. Bill v kraljestvu polnem svetlobe in stopil je nazaj v temo. Bil je opremljen s sposobnostmi za prepoznavanje resnice, a resnica mu ni bila všeč, ker ga je zavezovala k odrešilni dejavnosti, ki pa je noče izvajati, ker se je v njem ljubezen ohladila.
To je zelo redko pri ljudeh, ki so izkusili Moje delovanje Duha v sebi, zato je tudi neodpustljivo, saj gre za odkrit upor proti Meni, ki ne more najti odpuščanja, kar pomeni, da mora biti neskončno dolgo daleč od Boga, dokler se spet ne obrne k Meni in si mora spet pridobiti milost, da ga pogledam, tj. da se mu spet približam Tega greha ni mogoče odpustiti iz milosti in usmiljenja, ampak ga je treba prevzeti v popolni krivdi, nepreklicno pomeni novo izgnanstvo in s tem celotno pot skozi stvarstvo, saj gre za obnovljeno odpadništvo, ki ni nič manjše od prejšnjega duhovnega odpadništva od Mene, ker je storjeno v polnem zavedanju, saj je oseba, v kateri že lahko deluje Moj Duh, tudi v luči in zato zagreši hud greh, če me ponovno izda proti tistemu, ki nanj vpliva kot Moj nasprotnik (Satan), ki ga priznava in ki mu je kljub temu po volji... Tako ne odpuščanje greha pomeni, da mu krivde ni mogoče odvzeti, ampak jo mora sam poplačati, zato ga ni treba imeti za večno izgubljenega, le da bodo minile večnosti, preden me bo končno priznal...
Amen
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi