Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

POJEM ČASA IN PROSTORA ....

Pojem časa je uporaben (velja) le za nepopolno duhovno bitje, ki še vedno živi v omejenem razmišljanju in katero je zatorej prav tako vezano na čas in prostor, medtem, ko popolno duhovno bitje ne pozna omejitev, in so preteklost, sedanjost in prihodnost enak pojem, kajti bitje, ki je popolno, lahko vidi in doživi pretekle, sedanje in prihodnje dogodke ob istem času in je zatorej večno srečno, ker ne obstaja ničesar več, kar bi še lahko kdaj koli obremenjevalo bitje, ker bo vse razumljeno (prepoznano) v svojem namenu, ker je pomagalo bitju k popolnosti. Premagano je, torej mora pripadati preteklosti, in vendar je živo tudi v sedanjosti in vedno vidno v svojih učinkih.... pa vendar ni nikoli vezano na čas in prostor....

Biti sposoben to razumeti, je že znak bližajoče se popolnosti.... vendar še tako dolgo ni povsem razumljivo za človeka, vse dokler še živi na Zemlji, kajti tako dolgo on še ni popoln in je še ujet v času in prostoru. Pojmi večnosti so zatorej nerazumljivi za človeka; on si prav gotovo lahko predstavlja neskončno dolga obdobja časa, vendar jih ne more dojemati racionalno, prav tako kot si ne more predstavljati, da "čas" na koncu več ne bo obstajal (da bo čas »izklopljen«).... da on lahko živi in se prav tako giblje v preteklosti kot tudi v prihodnosti.... da je njemu vidno vse, kar se je kdaj koli zgodilo od večnosti. Potem bo on v bistvu prav tako vedel o "začetku" in to bo njemu postalo prav tako prisotno (navzoče), kot tudi uresničeni cilj vseh bitij, ki so izšla iz Boga in so se k Njemu ponovno vrnila.

Potem za bitje ne bo več nobenih omejitev, ker je zaradi svojega padca v brezno bitje povzročilo svoje lastne omejitve.... stanje teme se je začelo skupaj s prazninami (luknjami) v znanju, v spoznanju.... pomanjkanje Svetlobe je bilo začasne narave, ker se je situacija bitij spreminjala iz dobe v dobo.... In tako se je njihovo mesto bivanja prav tako vedno znova spreminjalo, kar naredi prostorsko omejitev razumljivo.... Čas in prostor sta značilnosti nepopolnega bitja, katero je posledično bilo omejeno v svoji aktivnosti ravno zato, ker je bilo nepopolno.... z drugimi besedami bilo je vezano na prostor in čas, ni bilo več svobodno kot takrat, ko je izšlo iz Boga....

Samo sebi je nadelo okove, oziroma jih pustilo nadeti Božjemu nasprotniku, in se je samo odločilo glede časa trajanja svojega ujetništva.... Samo sebe je naredilo odvisno od časa, vse dokler si ni resno prizadevalo pridobiti popolnosti.... Toda nekega dne bosta tudi čas in prostor premagana, nekega dne ti pojmi več ne bodo veljali, ker bo nekega dne popolnost (dovršenost) zagotovo dosežena....

In potem bitje ne bo moglo razumeti, da se je tako dolgo časa držalo na oddaljenosti od Boga, da je bilo na vse načine omejeno, in potem bo ono zopet sposobno razumeti, da je za Gospoda tisoč let kakor en dan (Psalm 90:4; 2. Petrov 3:8), ker za Njega čas ne obstaja, zatorej je tudi izraz "Bog je od večnosti" nesmiseln, ker On je vedno v sedanjosti, preteklost za Njega ne obstaja, On vidi prihodnje dogodke prav tako v sedanjosti, kakor pretekle.... On je bil in je, in bo vedno ostal Izvirno jedro, živahen Izvir Moči, Začetek in Konec.... On je bil in je, in ostaja brezčasno, neskončno (neomejeno) Bitje, Katerega nobeno od Njegovih ustvarjenih bitij nikoli ne bo sposobno dojeti.... In za Njega ne obstaja nobeden "prej" in "pozneje".... On je vedno v sedanjosti in ta sedanjost se večno ne bo končala....

In vsak pojem časa in prostora je vedno značilnost Njegovih nekoč odpadlih bitij, ki so si ustvarila svoje lastne "omejitve", s tem, ko so izkrivila svoj značaj.... katera so dovolila temu kar je popolno, da postane nepopolno, katera so sebe oblikovala v nekaj Bogu nasprotnega.... kar je obrnilo njihovo izvirno stanje v nasprotno.... in tako so uporniška bitja sama ustvarila zakon časa in prostora, v katerem vse z nepopolno naravo mora obstajati, ker se vse nepopolno giblje (nahaja) znotraj določenih omejitev....

Edino to kar je popolno, je neomejeno; vendar vse kar je predmet omejitev, je prav tako nepopolno, v skladu z zakonom od večnosti.... Bitje je izšlo iz Boga v popolnosti, in niti čas niti prostor nista obstajala za to bitje, in bilo je neskončno srečno. Vendar je njegov padec v brezno ustvaril omejitve v vsakem pogledu, ki bodo prenehale šele, ko bo bitje sebe oblikovalo nazaj v popolnost, v svojo izvirno naravo (značaj), v stanje v katerem je bilo nekoč ustvarjeno od Boga. AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Zeit- und Raumbegriff....

Der Zeitbegriff gilt nur für das unvollkommene Geistige, das noch in der Begrenzung des Denkens lebt und das deshalb auch an Zeit und Raum gebunden ist, während das vollendete Geistige keine Begrenzung kennt und Vergangenheit, Gegenwart und Zukunft der gleiche Begriff ist, denn das Wesen, das vollkommen ist, kann zu gleicher Zeit vergangene, gegenwärtige und zukünftige Geschehen schauen und erleben, und es wird darum auch ewig selig sein, weil es nichts mehr gibt, was das Wesen je belasten könnte. Denn es wird alles in seiner Zweckmäßigkeit erkannt, denn es hat dem Wesen zur Vollendung verholfen. Es ist überwunden, müßte also der Vergangenheit angehören und ist doch lebendig in der Gegenwart und immer in seiner Auswirkung ersichtlich.... jedoch niemals an Zeit und Raum gebunden.... Dies zu verstehen ist schon ein Zeichen der nahen Vollendung.... doch für den Menschen so lange nicht restlos zu fassen, wie er sich noch auf Erden befindet, denn so lange ist er auch noch nicht vollkommen, und so lange halten Zeit und Raum ihn noch gebunden. Ewigkeitsbegriffe sind daher für den Menschen unausdenkbar; er kann sich wohl endlos lange Zeiten vorstellen, diese aber mit seinem Verstand nicht fassen, wie er auch nicht sich vorstellen kann, daß die "Zeit" einmal ausgeschaltet sein wird.... daß er lebt und sich ebenso in der Vergangenheit wie in der Zukunft bewegen kann.... daß ihm alles ersichtlich ist, was sich abspielte seit Ewigkeiten. Dann wird er zwar auch um einen "Anfang" wissen, dieser aber wird ihm ebenso gegenwärtig sein wie auch das erreichte Ziel alles Wesenhaften, das in Gott seinen Ausgang nahm und wieder zu Ihm zurückgekehrt ist. Dann kann es für ein Wesen keine Begrenzung mehr geben, denn eine Begrenzung hat das Wesen sich selbst geschaffen durch seinen Fall zur Tiefe.... Es setzte der Zustand der Lichtlosigkeit ein, es entstanden vorerst Lücken im Wissen, in der Erkenntnis.... der Mangel an Licht war zeitlich begrenzt, weil sich der Zustand des Wesenhaften epochenweise änderte.... Und so auch änderte sich immer wieder der Aufenthaltsort, was eine räumliche Begrenzung verständlich macht.... Zeit und Raum sind Merkmale des Unvollkommenen, das also nun in seinem Wirken begrenzt war, eben weil es unvollkommen war.... oder auch, es war an Raum und Zeit gebunden, es war nicht mehr frei, wie es einst aus Gott hervorgegangen ist.... Es hatte sich selbst Fesseln angelegt oder anlegen lassen von dem Gegner Gottes, und es bestimmte selbst die Dauer seines gefesselten Zustandes.... Es machte sich selbst auch von der Zeit abhängig, solange es nicht ernstlich der Vollendung zustrebte.... Doch einmal wird auch Zeit und Raum überwunden sein, einmal werden diese Begriffe nicht mehr gelten, weil einmal die Vollendung sicher erreicht sein wird.... Und dann wird das Wesen es nicht verstehen können, daß es sich so lange Zeit von Gott entfernt gehalten hat, daß es in jeder Weise begrenzt war, und es wird wiederum verstehen können, daß vor Gott tausend Jahre sind wie ein Tag, weil es für Ihn keine Zeit gibt.... weil daher auch der Begriff: Gott ist von Ewigkeit.... nichts besagt, denn Er ist immer in der Gegenwart, für Ihn gibt es keine Vergangenheit, Er sieht das Zukünftige genauso in der Gegenwart wie das Vergangene.... Er war und ist und wird bleiben immer das Urzentrum, der Leben-sprühende-Kraftquell, der Anfang und das Ende.... Er war und ist und bleibt das zeitlose, unbegrenzte Wesen, Das keines Seiner geschaffenen Wesen je wird ergründen können.... Und es gibt für Ihn kein "Vorher" oder "Nachher".... Er ist immer in der Gegenwart, und diese nimmt ewig kein Ende.... Und jeder Zeit- und Raumbegriff ist immer nur den von Ihm einst abgefallenen Wesen eigen, die sich selbst eine "Begrenzung" geschaffen haben durch das Verkehren ihres Wesens.... die das Vollkommene unvollkommen werden ließen, die sich selbst gestalteten zu etwas Gott-Widersetzlichem.... die ihren Urzustand verkehrten in das Gegenteil.... Und es wurde nun von dem Abgefallenen selbst das Zeit- und Raumgesetz geschaffen, in dem alles Unvollkommene sich nun bewegen muß, weil alles Unvollkommene sich in einer gewissen Begrenzung bewegt.... (befindet) Nur das Vollkommene ist unbegrenzt; was jedoch der Begrenzung unterliegt, ist auch unvollkommen laut Gesetz von Ewigkeit.... Vollkommen ist das Wesen aus Gott hervorgegangen, und es gab für dieses Wesen weder Zeit noch Raum, und es war unbegrenzt selig. Doch sein Fall zur Tiefe hat Grenzen geschaffen in jeder Weise, die erst wiederaufgehoben sein werden, wenn das Wesen sich rückgestaltet hat zur Vollkommenheit, zu seinem Urwesen, zu dem Zustand, in dem es von Gott einst erschaffen wurde....

Amen

Prevajalci
This is an original publication by Bertha Dudde