Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

STVARJENJE ČLOVEKA .... PADEC V GREH ....

Neskončno dolgo časa je bilo potrebno padlemu duhovnemu za njegov razvoj navzgor, in neskončno dolgo časa je bilo potrebno Mojim posameznim stvaritvam, katere so se istočasno z v njih prebivajočim zavezanim duhovnim (snovmi) tudi morale razvijati, da bi v sebe sprejele vse bolj zrelo duhovno. Vedno znova so bile ustvarjene nove oblike in vedno znova je tem oblikam bila dana določitev.... Zemeljsko stvarstvo torej ni nastalo v trenutku, temveč so minila neskončno dolga obdobja časa, dokler duhovno v vseh stopnjah zrelosti ni našlo sebi potrebne zunanje oblike, ker je vse bolj rastoča zrelost zahtevala vedno nove stvaritve, katere bi ga lahko udomačile (mu dale dom). Toda vse dokler je duhovno bilo pod zakonom prisile, je Moja ustvarjalna dejavnost zajemala ustvarjanje Zemlje kot postaje za dozorevanje zelo nizko padlega duhovnega, ki je s tem moralo doseči zrelost in, ki bi zavezanemu duhovnemu vrnilo svobodno voljo, katero je nekoč zlorabilo.

Tako, da je potem morala biti ustvarjena tudi ena zunanja oblika za to dozorelo duhovno, da bi v tej obliki lahko ponovno preizkusilo svojo svobodno voljo. To delo stvarjenja je bil človek, ki se je od vseh prej ustvarjenih stvaritev razlikoval po tem, ker je zraven svobodne volje bil obdarjen tudi z razumevanjem (razmišljanjem) in racionalnostjo.... s sposobnostjo razmišljanja, z zavestjo o svojem Jaz in s sposobnostjo izmenjave govora s svojimi bližnjimi, ker je sobivanje nudilo potrebne predpogoje za izpit volje.

Zunanja oblika človeka je bila prisotna že v zadnjih stopnjah prisilnega stanja in je bila določena za sprejem neštetih dozorelih snovi duše. Vendar pa so ta bitja (pred-adamiti) še vedno delovala v stanju prisile, kot je to zahteval zakon narave, zato niso bili odgovorni za svoja dejanja.... Imeli so zelo omejeno sposobnost razmišljanja, vendar kot zbirne posode za duhovno bit, katera je bila popolnoma dozorela po neskončno dolgem času razvoja, so oni prav tako bili dela stvarjenja, katera je Moja modrost in Ljubezen oblikovala za to duhovno bit-bistvo. Vendar se kot ljudi lahko imenuje šele tista živa bitja, ki so imela v lasti svobodno voljo, razum in jaz-zavest (samozavest)....

In šele potem se je začel načrt poduhovljenja teh bitij.... ki je zahteval, da so ta bitja.... ljudje.... bili poučeni od Mene.... kateri so svojo sposobnost razmišljanja, svoj razum in svobodno voljo morali uporabljati glede na Moje poučevanje in kateri sedaj s pomočjo svoje svobodne volje lahko živijo in ustvarjajo na Zemlji.... kateri se lahko oblikujejo v bogove, vendar kateri lahko ravnajo tudi popolnoma nasprotno Mojim naukom in Moji volji in se vrnejo (nazaj) v brezno, iz katerega so se bili dvignili.

Ustvaril Sem človeka.... duhovnemu, ki se je nahajalo na določeni stopnji zrelosti, Sem dal zunanjo obliko katera je zopet primerna za Mojo modrost in Mojo Ljubezen, kakor tudi za nalogo katero je človek sedaj imel za izpolniti. Zunanja oblika je šele potem postala živo bitje, ko se je v njej naselilo duhovno.... sestava neštetih delcev, ki je sedaj kot "duša" oživela zunanjo obliko. Ker duhovno je nenehno delujoča moč in je bila v prejšnjih fazah v neskončno dolgem procesu razvoja zavezana in nesposobna za nemoteno delovanje; vendar v zadnji zunanji obliki, v človeku je lahko ponovno aktivna. Razvije lahko svojo lastno moč in jo lahko skozi združitev z Mano neomejeno pomnoži.

Prvim ljudem je Moja moč bila dana neomejeno; opremljeni so bili na nenavaden način, ker jih je njihovo poskusno življenje na Zemlji moralo voditi k temu, da kot popolno poduhovljeni odložijo svoj zemeljski ovoj in se kot resnični Otroci vrnejo v Očetovo Hišo. Vendar jim je moral biti določen izpit volje, katerega Sem zahteval od vsakega ustvarjenega bitja; uspeh prvih ljudi na tem izpitu (volje) bi vsem ostalim ljudem omogočil lažjo dosego končnega cilja....

(1. 11. 1953) V prvih ljudeh Sem Si ustvaril bitja, katera so kljub svojim pomanjkljivostim.... kar pomeni kljub njihovi pomanjkljivi popolnosti kot posledici odpadništva od Mene.... lahko prišla do spoznanja Mojega Jaza, katera so se sama prepoznavala kot bitja.... katera so torej s svojo sposobnostjo razmišljanja in s svojo svobodno voljo lahko prepoznala in vršila Mojo voljo. Ustvaril Sem Si bitja, katerim Sem kljub oddaljenosti od Mene lahko bil razumljiv, katera so lahko dojemala Mojo Besedo, in katera je na njih lahko delovala, kar prej v stanju zavezane volje ni bilo mogoče.

Človek je bil torej prvo zemeljsko delo stvarjenja, ki je v sebi nosil padlega izvirnega duha in, ki je temu izvirnemu duhu moral pomagati, da se ponovno vrne v svoje izvirno stanje, da bi lahko spet kot svobodno duhovno (bitje) v večni združitvi z Menoj ustvarjal in deloval. To je bila naloga prvega ustvarjenega človeka in to ostaja naloga vseh ljudi do konca, do popolnega poduhovljenja vsega padlega.

To je bil en ne preveč težki izpit volje, ki ga je prvi človek moral opraviti. Toda pri tem izpitu je tudi Mojemu nasprotniku morala biti dana pravica, da na njega vpliva.... in temu vplivu je človek podlegel.... že drugič je odpadel od Mene, in to je bil prvi greh na tej Zemlji.... greh kateri je človeštvu poznan, čeprav o nekdanjem padcu duhov od Mene ne vedo ničesar.... Toda šele ta (padec) pojasnjuje vse.... Kajti prvi človek (Adam) ne bi mogel pasti, če bi bil prvo-ustvarjeno bitje iz Mene, katero bi moralo biti v polnem posedovanju Moči in Svetlobe, zato ker iz Mene lahko pride samo popolno. Ker tedaj na njega še ne bi mogla vplivati nobena nasprotna sila.

Razlog njegovega padca je bil v prejšnjem (prvotnem-izvirnem) padcu-odpadništvu duhov in s tem v nepopolni zrelosti duše človeka katera bi se lahko dokazala, vendar se ni morala dokazati. Človek je sicer imel razum in svobodno voljo, zato je moral tudi prevzeti odgovornost za svojo dušo.... In zato je človek moral trpeti za svojo krivdo. Moj nasprotnik je obdržal oblast nad duhovnim, ki je utelešeno v človeku, in to pomeni za vsakega človeka težavno, z borbo in trpljenjem povezano pot življenja na Zemlji, s ciljem osvoboditi se izpod njegove oblasti.... cilj katerega človek lahko tudi doseže, ker je Jezus Kristus človeštvu, oslabljenemu s padcem Adama prišel na pomoč, zaradi česar je omogočena Odrešitev vsakemu, kdor Ga prizna kot Božjega Sina in Odrešenika sveta in Mu voljno sledi.

Prvi človek bi lahko zgradil most, preko katerega bi vsi njegovi potomci lahko prispeli k Meni.... vendar, ker je padel, je človeštvo moralo še dolgo ostati v Satanovem suženjstvu, vse dokler ni prišel Odrešenik, vse dokler se ni Jezus Kristus spustil na Zemljo, da bi zgradil most do duhovnega kraljestva s Svojim trpljenjem in umiranjem.... skozi Svojo smrt na Križu....

(2. 11. 1953) Odločitve volje, ki je bila zahtevana od Mojega prvo ustvarjenega bitja.... Luciferja.... nikakor ni mogoče obravnavati kot zapovedi, temveč je bitju bilo popolnoma svobodno prepuščeno, da svojo voljo obrne na eno stran, in smer njegove volje je bila utemeljena edino v njegovi želji za oblastjo in samovlado. On (Lucifer) se je zavedal, da je izšel iz Mene, vendar je tudi verjel, da bi lahko vladal sam, zato ker Me ni videl....

On Me je prepoznal kot svoj izvor, vendar Me ni hotel priznati.... in te volje nisem Jaz vsadil v bitje, temveč je bitje osebno, svojo od Mene njemu podarjeno svobodno voljo tako spreobrnilo. To je bila razlika med prvim padcem Luciferja in padcem v greh prvega človeka.... kajti ta je v sebi še nosil napačno voljo, in zato Sem mu Jaz dal zapoved, katere ni smel prekršiti.... zapoved, ki bi jo zlahka lahko izpolnil, če na njega ne bi deloval nasprotni duh, kateri je na človeka imel močan vpliv zato, ker je ta (Adam) še vedno bil njegov del-delež.... ker še vedno ni dosegel popolnosti, katera bi padec onemogočila.

Človek ustvarjen kot popoln ne bi mogel pasti, to pomeni, da ne bi bil sposoben prekršiti te zapovedi, ker bi popolno duhovno v človeku njemu preprečilo kakršnokoli Bogu nasprotno delovanje.... Toda stvarjenje človeka je bila le posledica padca Luciferja in njegovih privržencev, ker Jaz potem resnično ne bi imel potrebe temu, od Mene v življenje poklicanemu duhovnemu dajati zunanje oblike kot ovoj (telo).

Vendar je človeška oblika skrila padlo duhovno, in s tem je človek Adam že bil obremenjen s prejšnjim grehom, katerega pa bi lahko zavrnil, če bi pazil na Mojo zapoved. Bilo mu je mogoče izkoreniniti dedno krivdo.... njegov padec pa je znova upočasnil vrnitev padlega duhovnega nazaj k Meni za neskončno dolgo časa, kar pa je (vrnitev) kljub temu omogočeno po dejanju Odrešitve človeka Jezusa, Kateri je brez kakršne koli Moje zapovedi naredil to, kar bi človek Adam moral narediti.... popolnoma "vstopiti v Mojo voljo" in se skozi življenje Ljubezni na Zemlji ponovno povezati z Mano, da bi prispel v popolno posedovanje Moči in Svetlobe. AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Criação da man.... Fall of Man....

O espiritual caído necessitava de um tempo infinitamente longo para o seu desenvolvimento ascendente, e um tempo infinitamente longo foi também requerido pelas Minhas criações individuais, que, por assim dizer, também tiveram de se desenvolver com o limite espiritual nelas, a fim de poderem albergar dentro de si mesmas um espiritual cada vez mais maduro. Uma e outra vez foram criadas novas formas e uma e outra vez foi atribuído um objectivo a estas formas. Assim, a criação terrena não surgiu num instante, mas em períodos de tempo infinitamente longos, até que o espiritual, em todos os graus de maturidade, encontrou a forma externa necessária para ela, porque a maturidade sempre crescente também exigiu tempo e novamente novas criações que a pudessem acomodar. Mas enquanto a substância espiritual vivesse na lei da compulsão A minha actividade criativa significava criar a terra como uma estação de amadurecimento para a substância espiritual profundamente caída, que devia atingir uma maturidade na mesma que devolvia à substância espiritual ligada o livre arbítrio que outrora tinha abusado....

Mas agora também tinha de ser criada uma forma externa para este ser espiritual amadurecido, para que pudesse testar novamente o livre arbítrio nesta forma.... Este trabalho de criação foi o ser humano, que se distinguia de todas as criações que tinham surgido antes, na medida em que, para além do livre arbítrio, era também dotado de intelecto e razão.... com a capacidade de pensar, com autoconsciência e com a capacidade de comunicar com os seus semelhantes através da língua, porque a convivência proporcionou as condições necessárias para testar a vontade. A forma exterior do ser humano já estava presente nas últimas fases num estado de compulsão e estava destinada a receber inúmeras substâncias anímicas maduras, no entanto, estes seres vivos ainda actuavam num estado de compulsão, como exigido pela lei natural, e não eram, portanto, responsáveis pelos seus actos. Só em muito pouco tempo foram capazes de pensar, mas como reservatório para as substâncias espirituais que tinham amadurecido num tempo de desenvolvimento infinitamente longo, foram também obras de criação que a Minha sabedoria e amor tinham moldado para estas substâncias espirituais. No entanto, apenas os seres vivos na posse do livre arbítrio, intelecto e autoconsciência deviam ser considerados seres humanos....

E só agora começou o plano de espiritualização destas criaturas.... que agora exigia que estes seres.... os seres humanos.... foram instruídos por Mim.... que deviam usar a sua capacidade de pensamento, o seu intelecto e o seu livre arbítrio de acordo com as Minhas instruções e que, em virtude do seu livre arbítrio, podiam agora viver e criar na terra.... quem pudesse moldar-se em deuses mas que também pudesse agir completamente contra as Minhas instruções e a Minha vontade e regressar ao abismo do qual tinham ascendido.... Eu criei man.... Dei ao ser espiritual, que tinha atingido um certo grau de maturidade, uma forma externa que mais uma vez correspondia à Minha sabedoria e ao Meu amor e também à tarefa que o ser humano tinha agora de cumprir.... A forma externa só se tornou um ser vivo quando a substância espiritual tomou residência em it‖ a composição de inúmeras partículas que agora deram vida à forma como uma 'alma'. Pois o espiritual está constantemente activo e foi certamente ligado durante as fases preliminares, durante o interminável longo curso de desenvolvimento, e incapaz de uma actividade desinibida; mas na última forma exterior, no ser humano, pode tornar-se activo novamente. Pode desdobrar a sua própria força e aumentá-la sem restrições através da união com Me..... A minha força estava disponível para os primeiros seres humanos sem medida; estavam equipados de uma forma invulgar porque a sua vida de teste na terra pretendia que eles se desfizessem da sua concha terrestre tão completamente espiritualizada e voltassem à casa do seu Pai como verdadeiros filhos.... Mas o teste da vontade teve de ser posto à prova, o que exijo de todos os seres criados; a aprovação deste teste pelas primeiras pessoas teria facilmente permitido a todas as pessoas subsequentes alcançar o objectivo final.... (1.11.1953) Nos primeiros seres humanos que criei para Mim mesmo que, apesar da sua inadequação...., ou seja, a sua falta de perfeição em resultado da apostasia de Mim...., conseguiram no entanto alcançar a realização de Mim mesmo, que se reconheceram como criaturas.... que foram portanto capazes de reconhecer e realizar a Minha vontade através da sua capacidade de pensar e do seu livre arbítrio.... Tinha criado seres para Mim mesmo a quem Mim podia fazer-me compreender apesar da sua distância de Mim, que podiam ouvir a Minha Palavra e deixá-la ter um efeito sobre eles, o que anteriormente era impossível no estado de vontade.... Assim, o ser humano foi a primeira obra terrena da criação que transportou um espírito original caído dentro de si e que agora deveria ajudar este espírito original a regressar ao seu estado original para poder criar e trabalhar novamente como um ser espiritual livre em eterna união com Mim.... Esta foi a tarefa do primeiro ser humano criado, e continua a ser a tarefa de todos os seres humanos até ao fim, até à completa espiritualização de tudo o que caiu.... Foi uma prova de vontade não muito difícil que o primeiro ser humano teve de passar.... Mas para este teste também teve de ser concedido ao meu adversário o direito de o influenciar.... E o ser humano sucumbiu a esta influência.... Ele tornou-se apóstata de Mim uma segunda vez, e esta foi a primeira queda do pecado nesta terra.... a queda do pecado de que a humanidade tem conhecimento, mesmo que nada saiba da antiga apostasia do espiritual de Mim.... Mas isto só explica tudo.... Pois o primeiro ser humano não poderia ter caído se tivesse sido a primeira obra essencial de criação de Mim, que teria de estar em plena posse de força e luz, pois só a perfeição pode emergir de Mim. Pois então nenhuma força contrária poderia ter tido um efeito sobre ele. Mas a razão da sua queda encontra-se na apostasia dos espíritos e, portanto, na alma ainda não totalmente amadurecida do ser humano, que foi capaz de se provar mas não teve de o fazer.... O homem tinha intelecto e livre arbítrio e, portanto, também tinha de assumir a responsabilidade pela sua alma.... E por isso o homem teve de expiar a sua culpa.... O meu adversário reteve o poder sobre o espiritual encarnado como ser humano, e para cada ser humano isto significa um curso laborioso da vida terrena associado à luta e ao sofrimento com o objectivo de escapar ao seu controlo.... um objectivo que o ser humano também pode alcançar porque Jesus Cristo veio em auxílio da raça humana que foi enfraquecida pela queda de Adão no pecado, e assim a redenção é garantida para todos os que O reconhecem como Filho de Deus e Redentor do mundo e O seguem de bom grado.... O primeiro ser humano poderia ter construído a ponte sobre a qual todos os seus descendentes poderiam então alcançar Me.... mas, desde que caiu, a humanidade teve de permanecer na escravidão de Satanás durante muito tempo até à vinda do Redentor, até Jesus Cristo ter descido à terra para agora construir uma ponte para o reino espiritual através do Seu sofrimento e morrer.... através da Sua morte na cruz.... (2.11.1953) A decisão da vontade, que foi tomada pelo Meu primeiro criado sendo.... por Lucifer.... não era de modo algum para ser considerado como um mandamento, pelo contrário, cabia inteiramente ao ser virar a sua vontade numa direcção, e a direcção da sua vontade baseava-se unicamente no seu desejo de poder e domínio exclusivo. Estava bem ciente de ter surgido de Mim mas acreditava poder governar por si só porque não me via..... Reconheceu-me como sua origem mas não quis reconhecer Me.... E eu não tinha colocado esta vontade no ser, mas o próprio ser tinha mudado o livre arbítrio que lhe foi dado por Me.... Esta foi a diferença entre a primeira queda de Lúcifer e a primeira queda do ser humano no pecado.... pois este último ainda trazia dentro de si a vontade errada, e por isso dei-lhe um mandamento que ele não deve transgredir.... um mandamento que ele poderia facilmente ter guardado se não tivesse sido influenciado pelo espírito oposto, que por isso teve uma forte influência sobre o ser humano porque ele ainda era basicamente a sua parte.... porque ainda não tinha recuperado a perfeição que tornava impossível uma queda. Um ser humano perfeitamente criado não teria sido capaz de cair, ou seja, não teria sido capaz de transgredir este mandamento, porque o espiritual perfeito no ser humano tê-lo-ia impedido de qualquer acção de oposição a Deus..... No entanto, a criação do ser humano foi apenas o resultado da queda de Lúcifer e dos seus seguidores, caso contrário eu não teria realmente precisado de dar a substância espiritual chamada à vida por Mim formas externas como cobertura. Mas a forma do ser humano continha a substância espiritual caída, e assim o ser humano Adão já estava sobrecarregado com este pecado passado que, no entanto, poderia ter rejeitado se tivesse atendido ao Meu comando.... Teria sido possível para ele resgatar a dívida herdada.... a sua queda atrasou novamente o regresso do ser espiritual caído a Mim por tempos intermináveis, mas tornou-se possível através do trabalho redentor do homem Jesus, que, sem um mandamento da Minha parte, fez o que o homem Adão devia fazer.... Para entrar completamente na Minha vontade e através de uma vida de amor para se unir novamente a Mim na terra e para entrar em plena posse de força e luz...._>Ámen

Prevajalci
Prevod: DeepL