Pot na Golgoto je bila zaključek Mojega zemeljskega življenja, bila je zmaga in izpolnitev.... to je bila najtežja in najbolj grenka žrtev, saj mi je bila v vseh podrobnostih jasno pred očmi vse do smrtne ure. Vedel sem za vse trpljenje in bolečino, a sem kljub temu zavestno hodil po tej poti. Vendar sem videl tudi ogromno stisko grešnega človeškega rodu, nepredstavljivo krivdo greha in njegove posledice, ki so kot nakopičeno breme ležale na Mojih ramenih, in vedel sem, da če bi se tega bremena otresel.... kar je vsekakor bilo v Moji moči in oblasti... bi se človeštvo pod bermenom zlomilo in ga nikoli ne bi zmoglo samo nositi... Vedel sem, da bo to breme greha človeški rod mučilo v večnosti in mu ne bo nikoli omogočilo, da bi dosegel svobodo in blaženost....Te muke vsega človeštva sem videl v Mojih mislih, in usmilil sem se nesrečnih duš. Zato sem človeški rod razbremenil bremena greha in prehodil pot na Golgoto, nase sem prevzel nepopisno trpljenje, da bi odkupil krivdo, ki je bila tako ogromna, da je bilo le nadčloveško trpljenje primerno kot dejanje sprave. Zato sem želel trpeti in umreti za človeštvo in nikakor ne zmanjšati svojega trpljenja....
Vi ljudje ne boste mogli nikoli oceniti razsežnosti Mojega dejanja sočutja, saj se vi, ki verjamete Vame, zavedate tudi Moje božanske narave, ki bi lahko omilila tudi največje trpljenje... Vendar sem živel in umrl kot človek.... Bil sem podvržen vsaki agoniji, ki jo človek lahko prestane, psihološko in fizično sem bil strašno trpinčen, Moji mučitelji niso mučili le Mojega telesa, ampak so izgovarjali tudi tako grozljive in zaničevalne besede, da jih je Moja duša prepoznala kot izraze pekla in je čutila neznosno trpljenje... Pretrpel sem vsako trpljenje, ki si ga je mogoče zamisliti, iz ljubezni do ljudi, ki bi se bili morali sami odkupiti za svojo veliko krivdo za greh in za to bi potrebovali večnost... Kot človek Jezus sem lahko ocenil nepredstavljivo trpljenje teh ljudi in ga želel preprečiti s prenašanjem tega, kar sem bil sposoben prenesti... Moja ljubezen ni mogla prezreti neizmerne stiske človeštva, želela je pomagati, želela je odrešiti vse zasužnjene ljudi, želela je prositi za odpuščanje vseh grehov, želela je opraviti spravo in zato ponuditi sebe kot žrtev nebeškemu Očetu... Vendar pa morajo ljudje priznati žrtvovanje in dopustiti, da jih odrešim.
Zato vas kličem z najbolj gorečo ljubeznijo: Ne dovolite, da bi se za vas žrtvoval zaman... Spoznajte, da vas bremeni velika krivda greha in naj bo vaša volja, da se ga osvobodite. Mojo žrtev na križu sprejmite kot daritev v vašem imenu, postavite se pod križ na Kalvariji, ne dovolite, da bi Moje trpljenje in Moja smrt na križu ostala za vas neučinkovita... Prinesite mi vse svoje grehe, da vas bom lahko osvobodil, da vam bo odpuščeno, da vas bo Oče sprejel zaradi ljubezni svojega Sina... pustite se odrešiti po Moji krvi, ki sem jo prelil na križu za vas ljudi...
Amen
PrevajalciO caminho para o Gólgota foi a conclusão da Minha caminhada terrestre, foi a vitória e o cumprimento.... Foi o caminho sacrificial mais difícil e amargo, pois os seus detalhes estavam claramente diante dos Meus olhos até à hora da morte. Conhecia todos os sofrimentos e tormentos e, no entanto, percorri este caminho conscientemente. No entanto, também fui confrontado com as imensas dificuldades da humanidade pecadora, a imensa culpa do pecado e os seus efeitos recaíam como um fardo concentrado sobre os Meus ombros, e eu sabia que se me livrasse deste fardo.... , o que certamente consegui fazer com o meu poder e força, a humanidade teria de ruir sob ele e nunca conseguiria lidar sozinha com o fardo.... Eu sabia que este fardo do pecado atormentava a humanidade por eternidades e nunca lhe permitiu alcançar a liberdade e a beatitude.... Vi estes tormentos de toda a humanidade perante o Meu olho espiritual, e tive pena do miserável espiritual. Por isso, tomei o fardo do pecado da humanidade e caminhei no caminho do Gólgota, tomei sobre mim o sofrimento indescritível para expiar a culpa que era tão grande que o sofrimento sobre-humano era apenas suficiente como acto de expiação. Queria, portanto, sofrer e morrer pelas pessoas e de forma alguma diminuir o meu sofrimento.... Vós, humanos, nunca podereis medir a magnitude da Minha obra de misericórdia, pois até vós, que acreditais em Mim, sabeis da Minha divindade, que também foi capaz de mitigar o maior sofrimento.... Mas eu sofri e morri como ser humano.... Todos os tormentos que um ser humano poderia suportar foram-me infligidos, mental e fisicamente fui maltratado da forma mais miserável, Os meus tormentos não só atormentaram o corpo como proferiram palavras tão horríveis e odiosas que a minha alma os reconheceu como expressões do inferno e foi insuportavelmente martirizado.... Qualquer sofrimento que se possa imaginar que eu tenha suportado, e que por amor às pessoas que teriam de expiar a sua imensa culpa do pecado e teriam precisado de eternidades para o fazer.... Como Jesus, o ser humano, pude ignorar o sofrimento destas pessoas, e quis evitar este imenso sofrimento, suportando o que pude suportar.... O meu amor não podia ignorar a grande adversidade da humanidade, queria ajudar, queria trazer redenção a todos os oprimidos, queria implorar perdão a todos os pecadores, queria fazer expiação e portanto oferecer-se como um sacrifício ao Pai celestial....
No entanto, as pessoas devem reconhecer o sacrifício feito e deixar-se redimir por Mim. Por isso, chamo-vos com o mais ardente amor: Não me deixem fazer o sacrifício por vós em vão.... Reconheça que está sobrecarregado por uma grande culpa de pecado e quer ser libertado dele. Aceita o Meu sacrifício na cruz como te foi oferecido, tu também te colocas debaixo da cruz do Gólgota, não deixes que o Meu sofrimento e a Minha morte na cruz fiquem sem efeito para ti.... levai todos os vossos pecados até Mim para que eu vos possa libertar, para que sejais perdoados, para que o Pai vos aceite por amor do Seu Filho.... que todos sejam redimidos pelo Meu sangue, que verto por vós, humanos, na cruz...._>Ámen
Prevajalci