Duša človeka je struktura, ki je sestavljena iz nepredstavljivo številnih miniaturnih stvaritev. Ona je v resnici združitev (kompozit) stvaritev, ki so bile njena pretekla utelešenja (v mineralnem, rastlinskem in živalskem kraljestvu), tako, da se ona lahko imenuje celovito delo Božjega stvarstva, Kateri je dokazal Svojo neskončno Ljubezen, Modrost in Vsemogočnost v človeški duši. Človek nima pojma o tem (si ne more predstavljati), da on sam udomačuje (prikriva) celotno stvarstvo v svoji duši, vendar, ko bo po smrti svojega telesa v duhovnem kraljestvu lahko videl samega sebe, bo lahko poln strahospoštovanja in z Ljubeznijo do Boga opazoval čudežna dela, katera bo ponovno našel znotraj sebe samega .
Snov duše je zbrana pri vsakem utelešenju tekom njenega procesa razvoja, in zato so posamezne snovi človeške duše prehajale skozi celotno stvarstvo in zdaj kažejo nepredstavljivo raznolikost. (24. 2. 1950) Šele takrat bo postalo razvidno, kako čudovita so Božja dela stvarjenja in Njegova veličina; Njegova Ljubezen, Modrost in Vsemogočnost bodo tako izrazito stopile v ospredje, da vse žive stvaritve ostanejo ujete v strahospoštovanju in Ljubezni do Boga, kateri zagotavlja takšno neizmerno srečo Svojim živim stvaritvam, s pomočjo zavedanja Njegove moči in skozi prepoznavanje Njega Samega.
Vendar se zahteva določena stopnja zrelosti, da bi duša bila sposobna sebe videti, in zato je to tudi blagoslov tistih, ki so v kraljestvu Svetlobe. Opazovati dušo je del Jezusove obljube, "kar oko ni videlo, niti uho ni slišalo, to Sem pripravil tem, ki Me ljubijo...." (1. Korinčanom 2:9).
Duša ima lahko torej vpogled na vsa področja, ona vidi kar nikoli prej ni videla, vendar kar pa je v stvarstvu nedvomno prisotno, in ona se zaveda dejstva, da ti čudeži nikoli ne bodo prenehali, da se nenehno pojavljajo nove formacije, pa vendar se ona nikoli ne bo naveličala opazovati teh stvaritev, temveč bo želela opazovati vse več in več in s tem bo postajala tudi vedno bolj blažena (srečna).
Duša je za človeška čutila nekaj nezaznavnega in zato prav tako ni razumljiva. Za človeka na Zemlji je ona nekaj duhovnega, v duhovnem kraljestvu pa je ona Resničnost-bistvo, ona je to kar daje življenje duhovni stvaritvi, ona je resnično živo bitje v duhovnem kraljestvu, ker je prežeta z Božjo močjo. In tako se v njej ponovno najdejo vse Božje misli, katere je On oblikoval skozi Svojo moč volje. Vsaka manifestirana Božja misel se kaže kot delo stvarjenja.
In tako je človeška duša delo stvarjenja največjega obsega v miniaturni izvedbi.... pa vendar za ljudi na Zemlji dvomljiv pojem, ne nekaj o katere obstoju oni niso popolnoma prepričani in tudi znanstveno nikoli ne morejo dokazati. Duša je za ljudi na Zemlji en nič (neobstoječa) ali ena vprašljiva stvar, v Resnici pa je ona najbolj veličastna stvaritev, ki nudi dokaz o Božji Ljubezni, Modrosti in Vsemogočnosti, katera Ga poveličuje (slavi) v duhovnem kraljestvu, katero je neminljivo-večno in daje povod nenehnemu slavljenju Boga od vseh teh, ki prebivajo v kraljestvu Svetlobe in so blagoslovljeni. AMEN
PrevajalciA alma humana é uma estrutura de inconcebivelmente muitas criações em miniatura. É, por assim dizer, composto por estas criações, todas as quais foram as suas encarnações anteriores, de modo a ser considerado como toda a obra de criação de Deus, Que demonstrou o Seu infinito amor, sabedoria e omnipotência na alma humana. O ser humano não pode imaginar que ele próprio contém toda a criação na sua alma, mas se for capaz de se ver no reino espiritual após a sua morte, olhará para os milagres que encontra em si mesmo cheios de admiração e amor por Deus. De cada encarnação durante o seu curso de desenvolvimento, a substância da alma é recolhida, e assim a alma humana caminhou nas substâncias individuais através de toda a Criação e tem agora uma versatilidade inconcebível a mostrar. (Só então será óbvio quão maravilhosas são as obras de criação de Deus, e a Sua grandeza, o Seu amor, sabedoria e omnipotência emergirão tão claramente e deixarão que todos os seres permaneçam em temor e amor a Deus, Que faz as Suas criaturas imensamente felizes através da realização da Sua força e do reconhecimento de Si próprio. Mas é necessário um certo grau de maturidade para que a alma se possa ver a si própria, e por isso isto é também uma bênção para aqueles que estão no reino da luz. A contemplação da alma está incluída na promessa de Jesus: "O que nenhum olho de homem jamais viu e o que nenhum ouvido de homem jamais ouviu, eu preparei para aqueles que me amam....". A alma pode assim ganhar discernimento em todas as áreas, contempla aquilo que nunca viu antes mas que está inegavelmente presente na criação, e está consciente do facto de que estas maravilhas nunca acabam, que novas criações são sempre encontradas e no entanto não se cansa de contemplar estas criações, mas quer contemplar cada vez mais e assim também se torna cada vez mais feliz. A alma é algo que não pode ser percebido pelos sentidos humanos e, portanto, não pode ser compreendido. Para o ser humano na terra é algo espiritual, mas no reino espiritual é a essência, é o que anima as criações espirituais, é o verdadeiro ser vivo no reino espiritual porque é permeado pela força de Deus. E assim todos os pensamentos de Deus se encontram nele, que Ele deixou formar através da Sua força de vontade. Cada obra de criação é um pensamento manifesto de Deus. E assim a alma humana é uma obra de criação da maior magnitude em miniatura.... ainda um conceito duvidoso para as pessoas na terra, cuja existência ainda não está completamente convencida e que também nunca poderá alcançar a convicção através da investigação. Para as pessoas terrenas, a alma não é nada ou um objecto questionável, mas na verdade é a criação mais gloriosa que testemunha a sabedoria, o amor e a omnipotência de Deus, que O glorifica no reino espiritual, que é eterno e dá origem ao louvor constante de Deus para todos os que habitam no reino da luz e são felizes...._>Ámen
Prevajalci