4845 SESTAVA DUŠE .... STVARSTVO V MALEM ....
24 februar 1950: Knjiga 55
Duša človeka je struktura, ki je sestavljena iz nepredstavljivo številnih miniaturnih stvaritev. Ona je v resnici združitev (kompozit) stvaritev, ki so bile njena pretekla utelešenja (v mineralnem, rastlinskem in živalskem kraljestvu), tako, da se ona lahko imenuje celovito delo Božjega stvarstva, Kateri je dokazal Svojo neskončno Ljubezen, Modrost in Vsemogočnost v človeški duši. Človek nima pojma o tem (si ne more predstavljati), da on sam udomačuje (prikriva) celotno stvarstvo v svoji duši, vendar, ko bo po smrti svojega telesa v duhovnem kraljestvu lahko videl samega sebe, bo lahko poln strahospoštovanja in z Ljubeznijo do Boga opazoval čudežna dela, katera bo ponovno našel znotraj sebe samega .
Snov duše je zbrana pri vsakem utelešenju tekom njenega procesa razvoja, in zato so posamezne snovi človeške duše prehajale skozi celotno stvarstvo in zdaj kažejo nepredstavljivo raznolikost. (24. 2. 1950) Šele takrat bo postalo razvidno, kako čudovita so Božja dela stvarjenja in Njegova veličina; Njegova Ljubezen, Modrost in Vsemogočnost bodo tako izrazito stopile v ospredje, da vse žive stvaritve ostanejo ujete v strahospoštovanju in Ljubezni do Boga, kateri zagotavlja takšno neizmerno srečo Svojim živim stvaritvam, s pomočjo zavedanja Njegove moči in skozi prepoznavanje Njega Samega.
Vendar se zahteva določena stopnja zrelosti, da bi duša bila sposobna sebe videti, in zato je to tudi blagoslov tistih, ki so v kraljestvu Svetlobe. Opazovati dušo je del Jezusove obljube, "kar oko ni videlo, niti uho ni slišalo, to Sem pripravil tem, ki Me ljubijo...." (1. Korinčanom 2:9).
Duša ima lahko torej vpogled na vsa področja, ona vidi kar nikoli prej ni videla, vendar kar pa je v stvarstvu nedvomno prisotno, in ona se zaveda dejstva, da ti čudeži nikoli ne bodo prenehali, da se nenehno pojavljajo nove formacije, pa vendar se ona nikoli ne bo naveličala opazovati teh stvaritev, temveč bo želela opazovati vse več in več in s tem bo postajala tudi vedno bolj blažena (srečna).
Duša je za človeška čutila nekaj nezaznavnega in zato prav tako ni razumljiva. Za človeka na Zemlji je ona nekaj duhovnega, v duhovnem kraljestvu pa je ona Resničnost-bistvo, ona je to kar daje življenje duhovni stvaritvi, ona je resnično živo bitje v duhovnem kraljestvu, ker je prežeta z Božjo močjo. In tako se v njej ponovno najdejo vse Božje misli, katere je On oblikoval skozi Svojo moč volje. Vsaka manifestirana Božja misel se kaže kot delo stvarjenja.
In tako je človeška duša delo stvarjenja največjega obsega v miniaturni izvedbi.... pa vendar za ljudi na Zemlji dvomljiv pojem, ne nekaj o katere obstoju oni niso popolnoma prepričani in tudi znanstveno nikoli ne morejo dokazati. Duša je za ljudi na Zemlji en nič (neobstoječa) ali ena vprašljiva stvar, v Resnici pa je ona najbolj veličastna stvaritev, ki nudi dokaz o Božji Ljubezni, Modrosti in Vsemogočnosti, katera Ga poveličuje (slavi) v duhovnem kraljestvu, katero je neminljivo-večno in daje povod nenehnemu slavljenju Boga od vseh teh, ki prebivajo v kraljestvu Svetlobe in so blagoslovljeni. AMEN
Ta Objava ni uporabljena v nobeni tematski knjigi.
Prenosi
Ponujeni prenosi za knjigo _bookePub
Kindle
Več prenosov
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi
Translations
