To, kar telesu služi za vzdrževanje, bo obenem tudi duševno dozorevalo, ker izpolnjuje njemu določen namen (funkcijo) in tako napreduje v svojem razvoju. Zato je vsaki stvari, vsej materiji dana določena naloga; in ta naloga mora biti koristna, ona mora za to delo stvarstva predstavljati delo Ljubezni, ki pride do izraza na tem predmetu. To (duhovno v materiji), da bi se obdržalo, mora biti odvisno ravno o teh stvareh; tedaj se lahko govori o funkciji služenja materije. In človek mora spodbujati to dozorevanje duhovnega v materiji tako, ko doprinaša k preoblikovanju le te v koristne predmete tako, ko ustvarja in oblikuje po svoji sposobnosti, ko izdeluje stvari, ki bližnjim ali drugim delom stvarstva služijo v skladu z njihovo naravo.
Sam človek mora biti dejaven v služenju bližnjim, kakor mora tudi materiji pomagati, da služi, da se tako odvija celoten proces osvobajanja, ki pa vadno predpostavlja dejavnost služenja. Vse to mora biti vedno utemeljeno na Ljubezni. Ko je namreč nekaj ustvarjeno na škodo bližnjega ali drugih delov stvarstva, tedaj duhovno ni osvobojeno, temveč je prisiljeno na Bogu-nasprotno delovanje; in nikoli se ne more razvijati navzgor, temveč se mora potem, ko je osvobojeno iz forme, ponovno nastaniti v enako formo, vse dokler forma ni izpolnila njenega namena....
To predstavlja podaljšano bivanje v nekem ovoju, zaradi česar to duhovno trpi. Toda duhovno se maščuje človeku, ki je povzročil, da je ta forma nastala, da bi oškodovala bližnjega; maščuje se na najrazličnejše načine, toda vedno bolj tlači dušo kot pa telo; človek se bo duhovno pogrezal v globino teme, kakor bo tudi obratno človek, ki je veliko materiji pomagal, da služi in tako pripomogel pri njenem osvobajanju, pri svojem prizadevanju prejel podporo s strani duhovnega, ki se je osvobodilo s človekovo pomočjo.
Človek lahko zelo veliko pripomore pri osvobajanju materije, kakor tudi on sam pri svojem razvoju navzgor prejme pomoč od nje. Veliko je namreč materije, ki je odvisna od človekove pomoči. Ona čaka, da bo preoblikovana v koristne predmete, v katerih potem duhovno lahko izpolni svojo nalogo služenja, kar je za njega tudi naravna stvar. Zato neka urejena dejavnost, nenehna uporaba materije v sebi vedno prinaša blagoslov, medtem ko lenost ni v skladu z Božjo voljo, ker človek ne izpolnjuje svojega namena, ne služi v Ljubezni.... Len človek ne bo čutil Ljubezni v sebi, ker bi ga drugače Ljubezen spodbujala na dejavnost. On ravno tako ne bo dosegal duhovnih uspehov, ker to slednje lahko doseže edino Ljubezen.... Ljubezen do bližnjega, ki se izraža v služenju.
Za vsako delo stvarstva je značilna neka naloga služenja, celo ko duhovno v njemu služi v stanju prisile. Torej človek ima svobodo glede delovanja v služenju, pri čemer ima on brezštevilne priložnosti, da (po)streže bližnjemu. Tako da on lahko izrazi svojo Ljubezen, z ustvarjanjem in oblikovanjem je lahko dejaven ter ustvarja brezštevilne stvari, ki izpolnjujejo namen služenja.... On lahko pripomore pri razvoju duhovnega (na višje), ki je utelešeno v formah (razne stvari-predmeti), ki so jih ustvarile njegove roke, pri čemer mu bo to duhovno hvaležno....
AMEN
PrevajalciO que serve ao corpo para sua preservação amadurecerá ao mesmo tempo espiritualmente, pois ele cumpre seu propósito designado e assim segue o curso do desenvolvimento ascensional. E é por isso que a cada objeto, a cada matéria, é atribuída uma tarefa, e essa tarefa deve ser útil, deve significar uma obra de amor pela obra de criação à qual o objeto é aplicado, esta última deve exigir precisamente essas coisas para a sua preservação, então pode-se falar de uma finalidade servil da matéria. E o ser humano deve promover o amadurecimento do espiritual na matéria, contribuindo para a sua transformação em objetos úteis, criando e modelando de acordo com a sua capacidade, produzindo coisas que sirvam aos semelhantes ou outras obras da criação de acordo com a sua natureza. O próprio ser humano deve ser ativo no serviço do amor ao próximo, e deve também ajudar a matéria a servir, para que se realize um processo geral de redenção, o que pressupõe sempre uma atividade de serviço. E o amor deve estar subjacente a tudo. Pois assim que algo é criado em detrimento dos semelhantes ou de outras obras da criação, a substância espiritual não será redimida, mas forçada a ações de oposição a Deus, e nunca poderá se desenvolver para cima, mas, após sua libertação da forma, terá que animar novamente a mesma forma até que esta tenha cumprido seu propósito de servir.... Isto significa uma estadia prolongada em uma concha que se torna um tormento para o espiritual. E o espiritual vinga-se do ser humano que deixou a forma surgir para prejudicar os seus semelhantes; vinga-se das mais diversas maneiras, porém sempre afligirá mais a alma do que o corpo, o ser humano afundar-se-á espiritualmente nas profundezas das trevas, assim como, inversamente, um ser humano que ajuda muitas substâncias a serem úteis e assim contribui para a sua redenção será apoiado no seu esforço espiritual pelo espiritual que foi libertado através da ajuda humana. O ser humano pode contribuir muito para a redenção da matéria, mas também encontra apoio através dela no seu desenvolvimento ascensional. Porque grande parte da matéria depende da ajuda humana, ela está à espera de ser processada, de ser transformada em objetos úteis, nos quais o espiritual pode agora cumprir sua tarefa de serviço, como é seu destino. Por esta razão, uma actividade regulada, uma utilização constante da matéria, terá sempre a sua bênção, tal como a ociosidade não corresponde à vontade de Deus, pois o ser humano não cumpre o seu propósito, não serve em amor.... Um ocioso também não sentirá amor dentro de si, caso contrário o amor o levaria à atividade. Ele também não alcançará sucesso espiritual porque este último só provoca amor.... pelo seu semelhante, que se expressa em serviço. Uma tarefa de serviço é inerente a toda obra de criação, mesmo que o espiritual a sirva em estado de compulsão; mas o ser humano é livre para ser ativo de forma serviçal, mas tem inúmeras oportunidades de contribuir para a preservação das obras da criação, assim como também tem inúmeras oportunidades de provar ser útil ao seu semelhante. E assim ele pode expressar seu amor, ele pode ser ativo em criar e moldar e criar inúmeras coisas que cumprem um propósito de serviço.... Ele pode contribuir para o desenvolvimento superior do espiritual, que se encarna nas formas que as suas mãos criaram, e este espiritual lhe agradecerá eternamente...._>Amém
Prevajalci