3319 OSVOBODITEV IZ MATERIJE.... LENOST.... DEJAVNOST....
5 november 1944: Knjiga 43
To, kar telesu služi za vzdrževanje, bo obenem tudi duševno dozorevalo, ker izpolnjuje njemu določen namen (funkcijo) in tako napreduje v svojem razvoju. Zato je vsaki stvari, vsej materiji dana določena naloga; in ta naloga mora biti koristna, ona mora za to delo stvarstva predstavljati delo Ljubezni, ki pride do izraza na tem predmetu. To (duhovno v materiji), da bi se obdržalo, mora biti odvisno ravno o teh stvareh; tedaj se lahko govori o funkciji služenja materije. In človek mora spodbujati to dozorevanje duhovnega v materiji tako, ko doprinaša k preoblikovanju le te v koristne predmete tako, ko ustvarja in oblikuje po svoji sposobnosti, ko izdeluje stvari, ki bližnjim ali drugim delom stvarstva služijo v skladu z njihovo naravo.
Sam človek mora biti dejaven v služenju bližnjim, kakor mora tudi materiji pomagati, da služi, da se tako odvija celoten proces osvobajanja, ki pa vadno predpostavlja dejavnost služenja. Vse to mora biti vedno utemeljeno na Ljubezni. Ko je namreč nekaj ustvarjeno na škodo bližnjega ali drugih delov stvarstva, tedaj duhovno ni osvobojeno, temveč je prisiljeno na Bogu-nasprotno delovanje; in nikoli se ne more razvijati navzgor, temveč se mora potem, ko je osvobojeno iz forme, ponovno nastaniti v enako formo, vse dokler forma ni izpolnila njenega namena....
To predstavlja podaljšano bivanje v nekem ovoju, zaradi česar to duhovno trpi. Toda duhovno se maščuje človeku, ki je povzročil, da je ta forma nastala, da bi oškodovala bližnjega; maščuje se na najrazličnejše načine, toda vedno bolj tlači dušo kot pa telo; človek se bo duhovno pogrezal v globino teme, kakor bo tudi obratno človek, ki je veliko materiji pomagal, da služi in tako pripomogel pri njenem osvobajanju, pri svojem prizadevanju prejel podporo s strani duhovnega, ki se je osvobodilo s človekovo pomočjo.
Človek lahko zelo veliko pripomore pri osvobajanju materije, kakor tudi on sam pri svojem razvoju navzgor prejme pomoč od nje. Veliko je namreč materije, ki je odvisna od človekove pomoči. Ona čaka, da bo preoblikovana v koristne predmete, v katerih potem duhovno lahko izpolni svojo nalogo služenja, kar je za njega tudi naravna stvar. Zato neka urejena dejavnost, nenehna uporaba materije v sebi vedno prinaša blagoslov, medtem ko lenost ni v skladu z Božjo voljo, ker človek ne izpolnjuje svojega namena, ne služi v Ljubezni.... Len človek ne bo čutil Ljubezni v sebi, ker bi ga drugače Ljubezen spodbujala na dejavnost. On ravno tako ne bo dosegal duhovnih uspehov, ker to slednje lahko doseže edino Ljubezen.... Ljubezen do bližnjega, ki se izraža v služenju.
Za vsako delo stvarstva je značilna neka naloga služenja, celo ko duhovno v njemu služi v stanju prisile. Torej človek ima svobodo glede delovanja v služenju, pri čemer ima on brezštevilne priložnosti, da (po)streže bližnjemu. Tako da on lahko izrazi svojo Ljubezen, z ustvarjanjem in oblikovanjem je lahko dejaven ter ustvarja brezštevilne stvari, ki izpolnjujejo namen služenja.... On lahko pripomore pri razvoju duhovnega (na višje), ki je utelešeno v formah (razne stvari-predmeti), ki so jih ustvarile njegove roke, pri čemer mu bo to duhovno hvaležno....
AMEN
Ta Objava ni uporabljena v nobeni tematski knjigi.
Prenosi
Ponujeni prenosi za knjigo _bookePub
Kindle
Več prenosov
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi
Translations
