To, kar telesu služi za vzdrževanje, bo obenem tudi duševno dozorevalo, ker izpolnjuje njemu določen namen (funkcijo) in tako napreduje v svojem razvoju. Zato je vsaki stvari, vsej materiji dana določena naloga; in ta naloga mora biti koristna, ona mora za to delo stvarstva predstavljati delo Ljubezni, ki pride do izraza na tem predmetu. To (duhovno v materiji), da bi se obdržalo, mora biti odvisno ravno o teh stvareh; tedaj se lahko govori o funkciji služenja materije. In človek mora spodbujati to dozorevanje duhovnega v materiji tako, ko doprinaša k preoblikovanju le te v koristne predmete tako, ko ustvarja in oblikuje po svoji sposobnosti, ko izdeluje stvari, ki bližnjim ali drugim delom stvarstva služijo v skladu z njihovo naravo.
Sam človek mora biti dejaven v služenju bližnjim, kakor mora tudi materiji pomagati, da služi, da se tako odvija celoten proces osvobajanja, ki pa vadno predpostavlja dejavnost služenja. Vse to mora biti vedno utemeljeno na Ljubezni. Ko je namreč nekaj ustvarjeno na škodo bližnjega ali drugih delov stvarstva, tedaj duhovno ni osvobojeno, temveč je prisiljeno na Bogu-nasprotno delovanje; in nikoli se ne more razvijati navzgor, temveč se mora potem, ko je osvobojeno iz forme, ponovno nastaniti v enako formo, vse dokler forma ni izpolnila njenega namena....
To predstavlja podaljšano bivanje v nekem ovoju, zaradi česar to duhovno trpi. Toda duhovno se maščuje človeku, ki je povzročil, da je ta forma nastala, da bi oškodovala bližnjega; maščuje se na najrazličnejše načine, toda vedno bolj tlači dušo kot pa telo; človek se bo duhovno pogrezal v globino teme, kakor bo tudi obratno človek, ki je veliko materiji pomagal, da služi in tako pripomogel pri njenem osvobajanju, pri svojem prizadevanju prejel podporo s strani duhovnega, ki se je osvobodilo s človekovo pomočjo.
Človek lahko zelo veliko pripomore pri osvobajanju materije, kakor tudi on sam pri svojem razvoju navzgor prejme pomoč od nje. Veliko je namreč materije, ki je odvisna od človekove pomoči. Ona čaka, da bo preoblikovana v koristne predmete, v katerih potem duhovno lahko izpolni svojo nalogo služenja, kar je za njega tudi naravna stvar. Zato neka urejena dejavnost, nenehna uporaba materije v sebi vedno prinaša blagoslov, medtem ko lenost ni v skladu z Božjo voljo, ker človek ne izpolnjuje svojega namena, ne služi v Ljubezni.... Len človek ne bo čutil Ljubezni v sebi, ker bi ga drugače Ljubezen spodbujala na dejavnost. On ravno tako ne bo dosegal duhovnih uspehov, ker to slednje lahko doseže edino Ljubezen.... Ljubezen do bližnjega, ki se izraža v služenju.
Za vsako delo stvarstva je značilna neka naloga služenja, celo ko duhovno v njemu služi v stanju prisile. Torej človek ima svobodo glede delovanja v služenju, pri čemer ima on brezštevilne priložnosti, da (po)streže bližnjemu. Tako da on lahko izrazi svojo Ljubezen, z ustvarjanjem in oblikovanjem je lahko dejaven ter ustvarja brezštevilne stvari, ki izpolnjujejo namen služenja.... On lahko pripomore pri razvoju duhovnega (na višje), ki je utelešeno v formah (razne stvari-predmeti), ki so jih ustvarile njegove roke, pri čemer mu bo to duhovno hvaležno....
AMEN
PrevajalciLo que sirve para mantener el cuerpo, al mismo tiempo madurará espiritualmente, porque cumple el propósito que se le asigna, y por tanto sigue el camino del desarrollo ascendente. Y por eso a cada objeto, a cada materia, se le asigna una tarea, y esta tarea debe ser útil, debe significar una obra de amor por la obra de creación en la que se utiliza el objeto. Este último debe contribuir que se mantengan estas mismas cosas, entonces se puede hablar de un propósito de servicio de la materia. Y el humano debe promover la maduración de lo espiritual en la materia contribuyendo a la transformación de éstas en objetos útiles, creando y moldeando según su capacidad, produciendo cosas que sirvan a sus semejantes u otras obras de creación, según su naturaleza.
El humano mismo debe ser activo en el servicio del amor al prójimo, y también debe ayudar a la materia a servir, para que se produzca un proceso general de redención, que presupone siempre una actividad de servicio. Y el amor debe ser la base de todo. Porque tan pronto como algo es creado en perjuicio de otros seres humanos o de otras obras de creación, lo espiritual no será redimido, sino que se ve obligado a realizar otras obras contrarias a Dios, y nunca puede desarrollarse hacia arriba, sino que después de su liberación de la forma debe vivificar nuevamente la misma forma, hasta que esta forma haya cumplido su propósito de servir....
Esto significa una estancia prolongada en un caparazón que se convierte en un tormento para lo espiritual. Y lo espiritual se venga del humano que creó la forma para dañar a sus semejantes; Se venga de diversas maneras, pero siempre oprimirá más el alma que el cuerpo; el ser humano se hundirá espiritualmente en las profundidades de las tinieblas, como por el contrario un ser humano, que ayuda mucha materia a servir y así contribuyendo a sus redención, es apoyado en su esfuerzo espiritual por lo espiritual que se ha vuelto libre a través de la ayuda humana.
El humano puede contribuir mucho a la redención de la materia, pero también encuentra en ella apoyo en su desarrollo ascendente. Porque mucha materia depende de la ayuda de los humanos; está esperando ser procesada, transformada en objetos útiles en lo que lo espiritual ahora pueda cumplir su tarea de servicio, como es su propósito. Por eso una actividad regulada, una utilización constante de la materia, llevará siempre su bendición, así como la ociosidad no corresponde a la voluntad de Dios, porque el humano no cumple su propósito, no sirve en amor....
Un humano ocioso no sentirá amor dentro de sí mismo, de lo contrario el amor lo impulsaría a la actividad. Tampoco alcanzará ningún éxito espiritual, porque éste sólo puede lograrse a través del amor.... el amor al prójimo, que se expresa en un modo de servicio. Toda obra de la creación tiene una tarea de servicio, aunque en el estado obligatorio lo espiritual en ello sirve; Pero el ser humano está libre de dedicarse al servicio, pero tiene innumerables oportunidades de contribuir a la preservación de las obras de la creación, así como también tiene innumerables oportunidades de demostrar su utilidad a sus semejantes. Y así puede expresar su amor, puede ser creativo creando u obrando y crear innumerables cosas que cumplan un propósito útil.... Puede contribuir al desarrollo superior de lo espiritual, que se encarna en las formas que sus manos han creado, y este espiritual se lo agradecerá para siempre....
amén
Prevajalci