Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

SAMOKRITIKA IN SAMOSPOZNANJE....

Človek premalo opazuje svoje notranje življenje, ker bi drugače bolje spoznal samega sebe in svoje pomanjkljivosti ter bi se trudil, da jih odstrani. Delo na njegovi duši se začenja šele takrat, ko je spoznal, da je nepopoln, se pravi ko zavestno teži k izpopolnjevanju(popolnosti), ko se ob spoznanju svojih napak ter slabosti trudi biti plemenitejši. Njih pa je mogoče prepoznati šele takrat, ko se globoko poglobi, kar pomeni, ko svoje življenje, svoje postopke (delovanja) podredi resni kritiki....

Če je otrok sveta, potem opazuje samo zunanjost, vidi le svoj telesni ustroj in ne tega, kako je zgrajena njegova duša. In celotno njegovo razmišljanje ter hotenje (želje) je usmerjeno samo na telo in njegove potrebe, ker človeka vedno znova srečuje svet z njegovimi zahtevami, katere pa potem on marljivo izpolnjuje. Toda njegovo notranje življenje je postavljeno povsem v ozadje. On bo le malo ali nič razmišljal o tem, kakšen je njegov odnos do bližnjih, kakšno je njegovo stališče do Boga in kako bo on lahko prenašal samega sebe, če je poklican, da položi svoje račune za svoje razmišljanje in postopke (delovanja). In on zaradi tega ne bo delal na samemu sebi.

K zavestnemu delu na duši paravno tako spada tudi spoznanje samega sebe.... človek mora biti brez zadržkov samokritičen. Ne sme tolerirati (dopuščati) svojih napak in slabosti; mora imeti trdno voljo za to, da se razvija naprej; ne sme biti zadovoljen s samim seboj, temveč mora nenehno težiti k popolnosti. Toda da bi vse to dojel, mora biti prepričan v svojo malovrednost, v svojo pomanjkljivost, kar pa je šele posledica preverjanja samega sebe(samo-kritike).

Človek je največkrat iskren do samega sebe, če je sam sploh podrejen (samo)preverjanju. In šele to razmišljanje, brez stranskih vplivov, mu prinaša jasno presojo(oceno) samega sebe, čemur pa potem ravno tako sledi delo na sebi (na svoji duši), ker ni nobeden človek brez napake. Kolikor bolj se človek povleče (umakne od zunanjih vplivov), da bi se pogovarjal s samim seboj, s svojimi pregrehami in strastmi(hlepenji, poželenji), toliko prej jim on najavi vojno, ker ga notranji glas opozarja in popravlja, če je on lepripravljen slišati ta glas. Potem pa ga bo on opozoril na vsako napako. On ga bo spodbujal na zavestno delo na duši; on ga bo vedno in vedno znova usmerjal na samoprverjanje. In tako bo on postal ponižen, ker spoznava samega sebe in svoje slabosti ter se želi odreči vsakršni prevzetnosti (ponosu).

In on bo preko tovrstnega samopreverjanja znotraj (v duši) dozoreval. On se bo naučil razumeti slabosti bližnjih, ker jih ravno tako najde (vidi, spoznava) v sebi. In molil bo za moč za svojo preobrazbo, katero pa še kako spozna, da je nujna, tako da potem tudi resno dela na temu. Samopreverjanje je izjemno pomembno za oplemenitenje(izboljšanje, napredek), ker človek šele na ta način spoznava sebe in zavestno dela na sebi....

AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Contemplaciones interiores.... Auto reconocimiento....

El hombre presta muy poca atención a su vida interior, de lo contrario se reconocería mejor sí mismo y sus defectos y trataría de solucionarlos. El trabajo en su alma solo comienza cuando se da cuenta de su insuficiencia, es decir, cuando lucha conscientemente por la perfección, cuando trata de ennoblecerse en el reconocimiento de sus errores y debilidades. Y solo se da cuenta de esto cuando se profundiza interiormente, es decir, cuando somete su vida, sus pensamientos y sus acciones a serias críticas.

Si es un hijo del mundo, solo presta atención a las apariencias externas, solo ve su constitución física, pero no la del alma, y todos sus pensamientos y deseos solo son solo para el cuerpo y sus necesidades, porque el mundo siempre presenta sus demandas a los hombres, las cuales ahora satisface con entusiasmo. Y su vida interior que queda por completo en segundo plano. Pensará poco o nada sobre su comportamiento con los demás, su actitud hacia Dios y cómo se presentará ante sí mismo, en cuanto se le pida responsabilidad por sus pensamientos y actuaciones. Y por lo tanto tampoco trabajará en sí mismo.

Para el trabajo consciente del alma también está incluido el reconocimiento de sí mismo.... implacablemente, los hombres deben criticarse a sí mismos, no deben pasar por alto los errores y debilidades, deben tener la firme voluntad de desarrollarse progresivamente, no deben estar satisfechos de sí mismos, sino que siempre tiene que luchar por la perfección. Y para querer todo esto, tiene que estar convencido de su indignidad, y de su insuficiencia, que es solo el resultado de la auto contemplación interior.

El hombre generalmente es honesto consigo mismo, tan pronto como él mismo se somete a una prueba. Y este pensamiento interior, sin influencia, primero produce un juicio claro sobre sí mismo, y a este sigue el trabajo en sí mismo, porque no hay un ser humano sin errores. Cuanto más se retira una persona para comunicarse consigo misma, con sus vicios y deseos, más pronto los declara la guerra porque la voz interior le advierte y avisa, si solo tiene la voluntad de dejar que esta voz interior suene en él. Entonces ella lo hará consciente de cada error, lo inspirará a trabajar conscientemente en el alma, lo instará una y otra vez a la auto contemplación, y se volverá humilde porque se reconoce a sí mismo y a sus debilidades y renuncia a cualquier arrogancia.

Y a través de tales auto contemplaciones va a madurar interiormente, aprenderá a comprender las debilidades de sus semejantes porque las encuentra en sí mismo y pedirá fuerza para su transformación, la cual reconoce muy bien como necesaria y, por lo tanto, lo aborda seriamente. Las contemplaciones interiores tienen un gran valor ennoblecedor, porque el hombre ahora empieza a reconocerse a sí mismo y ahora trabaja conscientemente en sí mismo....

Amén

Prevajalci
Prevod: Meinhard Füssel