7238 KRISTUSOVO ROJSTVO.... II.

25 december 1958: Knjiga 76

Nihče ne more oceniti globine Božanske Ljubezni, katera se je izrazila v dejstvu, da se je Bog Osebno spustil na Zemljo, da bi namesto človeštva uresničil delo Odrešenja. On se je usmilil ljudi zaradi ogromne krivde greha, ker ga sami grešniki niso bili sposobni plačati, ker je bil prekršek proti Božji Ljubezni narejen popolnoma zavestno.... ne zaradi nepopolnosti, da je bilo bitje nesposobno prepoznati svoj prekršek proti Bogu, ampak zato, ker so bila ta bitja osvetljena z blestečo svetlobo, da so tako lahko Boga prepoznala v Njegovi moči in slavi.... Oni Ga sicer niso bili sposobni videti, vendar pa so kljub boljšemu (spo)znanju sledili tistemu (Luciferju), kateri se je predstavil kot Bog in Stvarnik.... in oni so mu sledili, ker so ga lahko videli, četudi so vedeli, da je bil tudi on samo proizvod Božje ustvarjalne volje in Božje moči. Veličina krivde je v dejstvu, da so bila bitja osvetljena s svetlobo dojemanja in so se kljub temu obrnila stran od svojega Boga ter Stvarnika večnosti. Za njih je bilo namreč nemogoče, da odplačajo to ogromno krivdo, ker oni greha niso bili več sposobni izbrisati; oni so ostali obremenjeni z njim in za Boga je bila edina možnost, da ta greh odplača Osebno.... vendar pa se je to lahko zgodilo samo znotraj okvirja Božanske pravice. Namreč vsaka krivda, da bi se lahko odplačala, zahteva pokoro; da pa bi za človeštvo naredil to pokoro, se je Bog spustil na Zemljo in v človeku Jezusu uresničil delo Odrešenja....

Bog Osebno ni mogel trpeti, vendar pa je On na Sebe želel vzeti trpljenje, katerega je človeška rasa zaslužila zaradi greha njihovega predhodnega odpadništva od Boga.... In to je bil razlog, da je človeško bitje, v ovoju Katerega je se je Bog Osebno utelesil, vzelo trpljenje na Sebe.... Večna Ljubezen, Katera je na ta način želela ponuditi žrtev, žrtev pokore za ogromno krivdo.... Človeško bitje je s srcem polnim Ljubezni dovolilo, da Ga za celotno človeško raso pribijejo na Križ. In edino Ljubezen Ga je motivirala, da uresniči to delo usmiljenja. Človeško bitje se je z vsemi človeškimi slabostmi in strahovi napotilo po mukotrpni zemeljski stezi; Ljubezen v njem pa je neprestano rasla, ker je bil Bog Osebno v tem človeškem bitju, da so bile zaradi tega besede in dejanja vedno motivirane samo z Ljubeznijo (Janez 5:19, 30; 8:28; 12:49; 14:10), kakor je tudi Ljubezen končno hodila po mukotrpni stezi trpljenja, trpela in umrla na Križu. To ni bilo prostovoljno delo človeškega bitja, Katero bi je zaradi koristi žrtvovalo za Svoja bližnja človeška bitja; enostavno ga je Ljubezen spodbudila, da uresniči delo usmiljenja, ker je vedel, da njihova pot do kraljestva je in tudi mora za njih ostati zaprta, če niso najprej osvobojeni njihove krivde greha.... On je namreč vedel, iz česa je bil prvobitni greh sestavljen in da ga oni sami od sebe ne bi bili nikoli sposobni odplačati (oz. »narediti tista dela, katera bi ta greh lahko odplačala). In zaradi tega se je On prostovoljno prijavil, da bi Bogu ponudil žrtev pokore, da bi (od)rešil Svoja bližnja človeška bitja.... V Resnici pa Ga je na to spodbudila Ljubezen znotraj Njega; to je bila namreč Sama Večna Ljubezen, Katera je na ta način želela odrešiti ljudi njihove nezamisljive krivde, ker se je Večno Božanstvo v vsej polnosti zakrilo v človeškem bitju.

In zaradi tega mora biti Božje učlovečenje dojeto tako, da Se je Večna Ljubezen utelesila v človeškem bitju, Katero je Sebe pripravilo na način, da je bila Večna Ljubezen sposobna prebivati v Njem in da je bilo zaradi tega vse, kar je človeško bitje Jezus naredil v zemeljskem življenju, dejansko narejeno s strani Boga Osebno.... da je »Ljubezen« določala vse namere, misli in akcije človeškega bitja Jezusa; da je človeško bitje zagotovo trpelo in umrlo na Križu, vendar pa je bil Bog Osebno v tem človeku in da je glede na to On uresničil delo Odrešenja za človeštvo. Samo takrat, ko ljudje dojamejo, da je Bog Ljubezen (1 Janez 4:8, 16), bodo oni obenem tudi razumeli problem Božjega učlovečenja in bodo razumeli, da sta Bog in Kristus eno (Janez 10:30); da onadva nista dve osebi in da se Božanske Enosti ne more zanikati, ker je Ljubezen prežela človeški ovoj in je bila glede na to zunanja forma človeškega bitja Jezusa ravno tako vidna forma Same Božanske Ljubezni; da onadva nista bili ločeni Bitji, ampak vedno samo Bog Osebno. Problem Božjega Učlovečenja se lahko reši samo na ta način, vendar pa potem človek tudi z lahkoto priznal Jezusa. On bo namreč v Njem našel pribežališče in s tem, ko bo klical Njega, bo klical Boga Osebno in Ga na ta način obenem tudi priznal. In njegov prvobitni greh bo izbrisan, ker se je zaradi njegovega greha Bog Osebno spustil na Zemljo in namesto njega uresničil delo Odrešenja, delo pokore.

AMEN

Ta Objava ni uporabljena v nobeni tematski knjigi.

Prenosi

Ponujeni prenosi za knjigo _book
 ePub  
 Kindle  
  Več prenosov

Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
 Rokopisi