Confronta annuncio con traduzione

Altre traduzioni:

La Personificazione di Dio

La fede in una Divinità essenziale non premette per nulla una Divinità personificata, per cui l’uomo non deve farsi un concetto strettamente limitato di Dio, il Quale E’ onnipresente ed al di sopra di Tempo e Spazio. Egli riempie tutto con il suo Spirito, l’intero Cosmo, tutto il Regno spirituale, e perciò Lui non è immaginabile come Persona, limitato secondo il concetto umano di spazio. Si deve prendere piuttosto totalmente la distanza da una Personificazione di Dio, se l’uomo vuole immaginarsi minimamente l’Entità di Dio la più sublime e perfetta. Dio ha reso Sé Stesso bensì visibile alle Sue creature in una Forma umana colmando il Corpo di Gesù con la sua Divinità e Si mostrava agli uomini in uno stato trasfigurato, affinché si poteva ora immaginare l’eterna Divinità in Gesù Cristo. Ma quando l’anima avrà deposto il suo corpo ed entrerà nel Regno di Luce, le sarà chiaro che l’eterna Divinità nel Suo Essere non può mai essere afferrata dall’intelletto d’uomo e che l’Incorporazione in Gesù Cristo deve risvegliare o rinsaldare la fede in una Divinità essenziale agli uomini durante la loro vita terrena, altrimenti per loro sarebbe difficile avere una tale fede, ma che è necessaria per stabilire un contatto con Dio attraverso la preghiera. In Gesù Cristo quindi l’eterna Divinità E’ diventata visibile agli uomini, la Quale nel Suo Amore misericordioso cerca di avvicinare Sé Stessa a loro, per indurli alla preghiera rivolta a Sé, a stabilire il contatto con Sé. Gesù Cristo Era la Forma, nella quale l’eterna Divinità Si celava per gli uomini sulla Terra. Nel Regno di Luce la stessa Forma verrà vista spiritualmente dagli esseri che hanno raggiunto il grado di maturità, per giungere alla contemplazione di Dio. Ma l’essenziale Divinità E’ presente ovunque e perciò non Si esaurisce mai in una Forma limitata. Perciò non può nemmeno venir considerata una Divinità personale, perché questo è un concetto che è da impiegare solamente per la vita terrena, per gli uomini stessi, che come essere singolo stando isolato nel Cosmo, pretende di sollevare il riconoscimento di una personalità, quindi sotto persona è sempre da intendere un essere vivente umano. Che questo concetto non è mai da usare sull’eterna Divinità risulta dal fatto, che Dio E’ uno Spirito, lo Spirito però non E’ mai qualcosa di limitato, legato in una forma, quando è perfetto. La perfezione più sublime è di conseguenza libera oltre tutti i concetti ed irradia attraverso l’intero Infinito, E’ onnipresente, per la sua sostanza primordiale è l’Amore, che pure non è limitato e quindi nemmeno immaginabile come forma. L’uomo ha soltanto una capacità limitata di comprendere, non può immaginarsi di più che delle cose che esistono sulla Terra, finché è ancora di spirito non risvegliato. Perciò cerca di immaginarsi anche l’eterna Divinità come Persona, appena crede in un Dio essenziale, in un Dio al Quale si può rivolgere nella preghiera. Dio è venuto incontro a questo desiderio puramente umano, incorporandoSi in Gesù Cristo, cioè Si mostrava agli uomini come un uomo che vive secondo il Compiacimento di Dio, può trovare sulla Terra l’unificazione con Dio e quindi è uno con Lui. Egli voleva mostrare agli uomini la via per raggiungere la meta finale, la totale unificazione con Dio. L’Irradiazione dell’Entità divina colmava l’Uomo Gesù, di conseguenza soltanto ancora l’involucro esteriore, la Forma corporea, era umana, l’Anima e lo Spirito però Erano divini, Si Erano totalmente uniti di nuovo con Dio, dal Quale Erano proceduti. Ma l’eterna Divinità non Si E’ esaurita, perché questo era impossibile per l’Essere più perfetto che trova mai una limitazione in una Forma. Ciononostante l’eterna Divinità E’ Qualcosa di Essenziale, cioè Forza spirituale, alla Quale dev’essere concessa la Volontà e la Facoltà di pensare, quindi un Essere, con il Quale l’uomo può entrare in intima presa di contatto anche tramite la sua volontà ed il suo pensare, perché nemmeno il volere e pensare dell’uomo è legato alla forma esteriore, ma è parte dello spirituale che è incorporato nella forma umana. Appena l’involucro corporeo decade, lo spirituale, l’essenziale, continua ad essere capace di pensare e di volere, soltanto che questa facoltà può essere più debole o più forte secondo il suo stato di maturità, mentre l’eterna Divinità come il più perfetto Essere porta all’Esecuzione il Suo Volere e Pensare nella più profonda Sapienza ed inimmaginabile Forza. La forma corporea dell’uomo è soltanto un mezzo allo scopo per la durata della vita terrena. Ma chi crede nell’immortalità dell’anima comprenderà anche, che la forma esteriore, la persona, non è necessaria per la continuazione dell’esistenza dell’anima. Ciononostante l’anima rimane un essere singolo nella sua consapevolezza, persino quando si è unita con dello spirituale ugualmente maturo, come anche l’eterna Divinità Rimarrà continuamente l’Essere più sublime e più perfetto anche per gli esseri di Luce più sublimi, che hanno trovato l’unificazione con Lei, che sono totalmente uniti con Dio e malgrado ciò nella consapevolezza della loro propria esistenza sono indicibilmente beati, perché ricevono e percepiscono sempre e continuamente la Forza d’Amore di Dio, il Quale come eterno Padre E’ nella più intima unione con loro.

Amen

Traduttore
Tradotto da: Ingrid Wunderlich

POOSOBITEV BOGA....

Vera v duhovno oprijemljivo/resnično Božanstvo v nobenem primeru ne kaže na poosebljeno Božanstvo, zaradi česar človeško bitje ne bi smelo imeti omejene ideje o Bogu, Ki je vseprisoten in obstaja izven časa in prostora. On namreč s Svojim Duhom izpolnjuje vse: celotno vesolje, celotno duhovno kraljestvo.... in zaradi tega Ga je nemogoče zamisliti kot osebo, ki je glede na človeško dojemanje prostorno omejena. Zato se mora poosebitvi Boga popolnoma izogibati, če se človeško bitje želi vsaj malo približati zamisli o Bogu, kot najvišjemu in najpopolnejšemu Božjemu Bitju. Bog je dejansko Sebe v človeški formi naredil vidnega Njegovim živim stvaritvam tako, da je z Njegovo Božanskostjo prežel Jezusovo telo in v Njegovem spremenjenem stanju Sebe pokazal ljudem, da so si oni na ta način v Jezusu Kristusu lahko zamislili večno Božanstvo (Janez 1:18; 14:8, 9). Vendar pa bo duša, ko enkrat odvrže svoje telo in vstopi v kraljestvo svetlobe, dojela, da se večnega Božanstva ne more nikoli dojeti s človeškim razumom in da je bil namen utelešenja v Jezusu Kristusu prebuditi oz. okrepiti vero v duhovno oprijemljivo/resnično Božanstvo v ljudeh v času njihovega zemeljskega življenja, ker bi oni drugače težko imeli vero, katera pa je torej nujna, da bi se preko molitve vzpostavilo vezo z Bogom....

Zaradi tega je večno Božanstvo postalo vidno ljudem v Jezusu Kristusu (Janez 1:18; 14:8, 9), in On v usmiljeni Ljubezni poizkuša narediti, da je On ljudem pristopen, da bi jih opogumil, da z Njim vzpostavijo stik. Namreč Jezus Kristus je bil forma, katera je za ljudi na Zemlji zakrivala večno Božanstvo.... V duhovnem kraljestvu pa bo ta ista forma duhovno vidna tistim ljudem, ki so dosegli stopnjo zrelosti, katera jim omogoča, da vidijo Boga (Matej 5:8; Hebrejcem 12:14)....

Vendar pa je to duhovno oprijemljivo/resnično Božanstvo lahko kjerkoli prisotno in zato nikoli porabljeno v omejeni formi. Zaradi tega ne more biti nikoli obravnavano kot telesno Božanstvo, ker je ta koncept uporabljen samo za zemeljsko življenje; za sámo človeško bitje, katero kot neko izolirano posamezno bitje znotraj vesolja zase zahteva priznanje, da je osebnost, zaradi česar je potrebno osebo vedno razumeti kot človeško bitje. Da pa ta koncept ne more biti nikoli uporabljen za večno Božanstvo, govori dejstvo, da je Bog Duh (Janez 4:24).... Duh pa, ko je enkrat popoln, ni nikoli nekaj omejenega, nekaj kar je vezano na formo.

Zato je glede na to najvišja Popolnost brezmejna iznad vsakršnega razumevanja in prežema celotno večnost. Ona je vseprisotna, ker je njena temeljna substanca Ljubezen (1 Janez 4:8, 16), katera ravno tako ni omejena in glede na to tudi ni zamisljiva kot forma. Razumska sposobnost človeškega bitja je omejena; on razen zemeljskih stvari ni sposoben vizualizirati ničesar, vse dokler je še naprej duhovno neprosvetljen. In glede na to si on poizkuša zamisliti večno Božanstvo kot osebo, čim on verjame v duhovno oprijemljivega/resničnega Boga, v Boga, h Kateremu lahko moli.

In Bog je zadovoljil temu čisto človeškemu hrepenenju, da Sebe utelesi v Jezusu Kristusu, in sicer tako, da je pokazal, na kakšen način se človeško bitje, ki živi Bogu-prijetno življenje, lahko na Zemlji združi z Bogom in zato postane kot eno z Njim.... On je ljudem želel pokazati stezo za doseganje končnega cilja, za popolno združitev z Bogom (Janez 14:6; 17:22). Sevanje Božanskega Bitja je popolnoma preželo človeka Jezusa (Kološanom 2:9), zaradi česar je bil človeški samo zunanji okvir, fizična forma (fizično telo), medtem ko sta bila Njegova duša in duh Božanska, katera pa sta se znova popolnoma združila z Bogom, iz Katerega sta ona tudi nastala.

Vendar pa Se večno Božanstvo ni izčrpalo, ker je za najbolj popolno Bitje namreč nemogoče, da bo kdajkoli omejeno znotraj forme. Kljub pa je večno Božanstvo nekaj, kar je duhovno oprijemljivo/resnično, kar pomeni, da je ono duhovna moč, kateri morata biti priznana volja in sposobnost razmišljanja. Zaradi tega obstaja Bitje, s Katerim človeško bitje tudi lahko vzpostavi iskren (pristen) stik z uporabo njegove volje in misli. Namreč volja in razmišljanje človeškega bitja ravno tako nista omejena na zunanjo formo, temveč sta del duhovnega bistva, katero je utelešeno v človeški formi. Ko enkrat fizični ovoj odpade (ko fizično telo umre), je duša, duhovno oprijemljivo/resnično bitje, še naprej sposobna razmišljati in hoteti. Vendar pa je skladno z njenim stanjem zrelosti sposobnost lahko slabša ali pa močnejša, medtem ko večno Božanstvo, kot najpopolnejše Bitje uresničuje Svojo voljo in Svoje misli v zelo globoki modrosti ter nezamisljivi moči.

Človeška fizična forma (človeško telo) je v času trajanja njegovega življenja le sredstvo do cilja. Vendar pa bo vsak, ki verjame v nesmrtnost duše, obenem tudi razumel, da bo zunanja forma, oseba, nepotrebna za nadaljnji obstoj (življenje) duše. Kljub temu pa ima duša zavedanje o sebi, kot o individualnem (posameznem) bitju celo takrat, ko se pridruži enako zrelim dušam.... kakor bo tudi večno Božanstvo ostalo najvišje in najpopolnejše Bitje za najpopolnejša svetlobna bitja, katera so se združila z Njim.... katera so popolnoma združena z Bogom in zaradi tega v njihovem lastnem obstoju izjemno srečna; ona namreč vedno in za vedno prejemajo ter čutijo Božjo moč Ljubezni, Katera je kot večni Oče v intimnem stiku z njimi.

AMEN

Traduttore
Tradotto da: Lorens Novosel