En virtud de las directrices dadas al ser humano a través de los mandamientos divinos, éste también puede ejercer un control mental de sus pensamientos, palabras y acciones en cualquier momento. Y esto es necesario si quiere avanzar constantemente en su desarrollo, porque muy fácilmente puede caer en el error de volverse perezoso y descuidar el trabajo en su alma, tan pronto como cree que vive según la voluntad de Dios. Entonces siempre existe el peligro de un estancamiento, que él puede evitar muy fácilmente, siempre que ejerce una estricta autocrítica de sí mismo y da cuenta de cada pensamiento, cada palabra y de cada acción, si son buenos, es decir, si corresponden a los mandamientos de Dios, que sólo exige amor.
Porque el adversario de Dios no descansa, busca ganar influencia sobre el alma, sobre la voluntad del humano, hasta la última hora. Y, por tanto, el humano nunca está fuera del peligro de caer en él si no tiene cuidado y toma siempre los mandamientos de Dios como guía de su estilo de vida. El autoconocimiento es lo primero si el humano quiere cambiarse desde el fondo de su alma, porque sólo se esforzará por mejorar, por cambiar para mejor, si descubre deficiencias dentro de sí mismo. Debe pedir a Dios humildemente la gracia de la cognición de sí mismo. Debe sostener con frecuencia ante sí el espejo de su alma y combatir todo lo inmundo, debe practicar la mansedumbre, la tranquilidad, la paciencia y la misericordia, debe servir con amor y con espíritu modesto, entonces también tendrá la fuerza para reconocer sus errores y corregirlos.
Porque el humano nada puede hacer sin el apoyo de Dios; su voluntad y su fuerza son demasiado débiles si no son fortalecidas por el amor divino. Pero el ser humano debe reunir la voluntad de hacerse digno del poder divino del amor. Por eso debe trabajar sobre sí mismo y pensar constantemente en sus errores y debilidades. Sólo así podrá superarlos, porque con buena voluntad también tendrá la fuerza para luchar contra ellos. Los mandamientos divinos sólo exigen amor, y por eso es fácil comprobar hasta qué punto el pensar, el hablar y el actuar corresponden al amor a Dios y al prójimo.
Y si se establece este punto de referencia, el ser humano se critica estrictamente a sí mismo, no será descuidado del trabajo en su alma, luchará y orará y así tomará posesión de la gracia, se conectará con Dios cada vez más íntimamente a través de su oración y madurará en su alma. Porque entonces vive conscientemente su vida terrenal, buscar formarse según la voluntad.... toma los mandamientos de Dios como guía y, por tanto, actúa según Su Palabra.... Y nunca permanecerá estancado, sino seguir el camino constante del desarrollo ascendente, hasta que logre el objetivo.... la unificación con Dios.... que sólo se puede lograr si el ser humano cambia al amor, si se adapta a la esencia del Amor Eterno, Que es sumamente perfecto, y por eso se esfuerza por llegar a ser perfecto....
amén
TraductorS pomočjo smernic, ki so dane človeku preko Božanskih zapovedi, lahko on ravno tako vedno izvaja duhovno kontrolo nad svojimi mislimi, besedami in dejanji. To je namreč nujno, če človek želi nenehno napredovati v svojem razvoju; on namreč lahko zelo hitro zaide v zablodo, da postane len in da zanemari delo na svoji duši, čim on verjame, da živi v skladu z Božjo voljo. Potem vedno obstaja nevarnost pred zastojem, katero pa on lahko z lahkoto odpravi, čim on na sebi izvaja zelo ostro samokritičnost in je pozoren na vsako svojo misel, vsako besedo in vsako dejanje, ali so le ti v skladu z Božanskimi zapovedmi, katere zahtevajo edino Ljubezen.... Božji nasprotnik namreč ne počiva; on želi vse do poslednjega trenutka vplivati na dušo, na človekovo voljo. In zaradi tega človek ni nikoli izven nevarnosti, da ne bi mogel pasti pod njegov vpliv, če on ni pazljiv in če Božjih zapovedi ne vzame kot vodečo linijo njegovega načina življenja. Samospoznanje je prvo, če človek želi iz temelja spremeniti svojo dušo; on bo namreč edino tedaj stremel k izboljšanju, k spremembi na bolje, če on v sebi opazi pomanjkljivosti. On mora v vsej ponižnosti prositi Boga za milost, da spozna samega sebe; on se mora pogosto postaviti pred ogledalo svoje duše in se zoperstaviti vsemu, kar je nečisto (Jakob 1:25). On mora sebe trenirati v blagosti, miroljubnosti, potrpežljivosti in usmiljenju. On mora služiti v Ljubezni in ne biti v prevzetnem duhu; potem pa bo ravno tako prejel tudi moč, da prepozna svoje napake (slabosti) in da jih odstrani. Človek namreč ne more ničesar storiti brez Božje podpore; njegova volja in njegova moč sta prešibki, če on ne prejema okrepitve preko Božanske Ljubezni. Vendar pa mora človek, da bi postal dostojen Božanske Ljubezen-ske moči, pokazati voljo. In zato mora najprej delati na sebi in nenehno premišljati o svojih napakah teh slabostih, ker jih edino tedaj lahko odstrani, ker mu z dobro vojo priteka tudi moč, da se bori proti njih. Božanske zapovedi zahtevajo edino Ljubezen, in zato je lahko preveriti, v kolikšni meri so razmišljanje, govorjenje in delovanje v skladu z Ljubeznijo do Boga in do bližnjega. In če se postavi to merilo, potem človek na sebi izvaja strogo kritiko. On ne bo malomaren pri svojem delu na duši; on se bo boril in molil ter preko tega obenem tudi prišel do posedovanja milosti. On se bo preko svoje molitve vedno znova povezoval z Bogom in bo dozoreval v svoji duši. On namreč tedaj zavestno živi svoje zemeljsko življenje; želi se oblikovati v skladu z Božjo voljo.... on kot vodečo linijo jemlje Božje zapovedi in zaradi tega deluje glede na (v skladu z) Njegovo Besedo.... in on ne bo nikoli več zastal v stagnaciji, ampak bo nenehno šel po poti višjega razvoja, vse dokler ne doseže cilj.... zedinjenje z Bogom.... kar pa lahko stori edino na način, da se človek spremeni v Ljubezen, da se uskladi z Bitjem večne Ljubezni, Katero je nadvse popolno, in če si on prizadeva biti popoln (Matej 5:48).
AMEN
Traductor