Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

»BOG JE POSLAL SVOJEGA SINA NA ZEMLJO....«

Vedno znova vam je dana razlaga, da je Jezusova duša prišla na Zemljo iz sveta svetlobe, da bi se utelesila v človeku Jezusu z namenom poslanstva, katero pa je zahtevalo čisto dušo, ker se je Bog Osebno želel nastaniti v tej duši. On pa je to lahko naredil samo v čisti duši brez greha.... On je poslal Svojega Sina na Zemljo.... Ali obstajajo bolj jasne besede za potrditev tega? To je bila ne-padla duša, kot nasprotje ljudskim dušam, katere so morale prepotovati dolg proces razvoja preko stvarstva in začeti njihovo človeško utelešenje v zelo nepopolnem stanju (Janez 8:23).... Vendar pa to ne izključuje dejstva, da je Jezusova duša morala trpeti in se neverjetno težko boriti proti vsemu, kar jo je od zunaj oblegalo (napadalo).... Njegovo telo je bilo namreč nezrela materija in duša je bila zaradi vpliva nasprotnika močno napadana s strani teh neodrešenih substanc....

Vse zemeljske strasti so se oprijemale telesa; njegovi instinkti, kateri so se še naprej oprijemali telesa kot del zelo nezrelih substanc, so zahtevali zadovoljitev. Jezusova duša je na Zemljo prišla v popolnoma čistem stanju, pa vendarle so bila številna nezrela bitja pripojena nanjo, katerih pa se duši ni bilo dovoljeno otresti. Namesto tega jih je morala ona umiriti in izpopolniti. Jezus, človek je bil ravno tako preplavljen s strani zunanjih nezrelih substanc; njegova okolica je tako vplivala na Njegovo dušo, da je morala zdržati enake notranje borbe, katere mora prenesti padla duša. Zaradi tega ni res to, da je bilo človeku Jezusu zaradi Njegove popolne duše lažje uresničiti to delo Odrešenja.... Poleg tega.... ker je bila čista in brez greha.... je Njegova duša v nezreli okolici veliko bolj trpela. Njegova čista duša je reagirala izjemno občutljivo na greh; na vse, kar Ga je zaradi nasprotnikovega vpliva preplavilo s strani njegovih bližnjih človeških bitij....

Tema, v kateri je morala prebivati svetlobna duša, ji je povzročila nepopisno bolečino, pa vendarle je bila ona izpolnjena z gorečo Ljubeznijo do te grešne človeške rase in jo je želela (od)rešiti greha in smrti. Pa četudi se je vse, kar je satanske narave, nabralo okoli Jezusove duše, pa to vseeno ni uspelo nagnati Jezusove duše, da pade v greh. On se je uprl vsem skušnjavam; On se je boril proti Njegovemu nasprotniku, kakor tudi proti vsemu neduhovnemu, kar Ga je nadlegovalo.... Njegova Ljubezen do Njegovih bratov v težavi se ni zmanjšala. In On je obenem tudi uspel v poduhovljenju Njegovih neduhovnih telesnih substanc preko Ljubezni, katera pa se je nenehno povečevala in tako izpolnila človeka Jezusa, da Ga je posedovala Sama Večna Ljubezen, Katera pa Sebe ne bi bila nikoli sposobna manifestirati v grešni duši, brez da pri tem ne bi povzročila njenega uničenja.... Zakaj vi ljudje ne sprejmete teh besed: »On je poslal Svojega Sina na Zemljo....«? Tisto, kar prihaja iz Njega, je popolno, in je zato rečeno, da se je »On spustil na Zemljo« in ne, da se je »On povzpel iz brezna....«.

In četudi je bila Jezusova duša v veliki meri obkrožena s satanskimi elementi, pa so oni k Njegovi duši prihajali od zunaj. Vendar pa se jim je Njegova duša zoperstavila in si ni dovolila, da bi padla, kakor je to nameraval Božji nasprotnik.... Ne glede na to, ali je bil oblegan s strani neduhovnih substanc Njegovega telesa.... oz. ali so se neduhovna bitja, kot Satanovi poslanci želela Njemu pripojiti.... pa se je Njegova čista duša zoperstavila in odstranjevala vse, kar je bilo satanske narave, medtem ko je pomagala pri dozorevanju svojih nezrelih telesnih substanc, da so se bile na ta način sposobne pridružiti duši v poduhovljenem stanju, ko je Jezus uresničil Njegovo delo Ljubezni. Čim je duša vstopila v carstvo teme, je bila ona podrejena satanskim silam, katerim pa vseeno ni podlegla; ona se jim je zoperstavila, ker je bila polna Ljubezni, in ta Ljubezen ji je priskrbela moč, da vztraja vse do konca.

Duša je od zgoraj s seboj prinesla Ljubezen; ona Ljubezni ni žrtvovala, ampak se je namesto tega rastoče vse bolj zedinila z Večno Ljubeznijo, da se je na ta način zgodilo zedinjenje, katero pa bi na Zemlji moralo biti končni cilj za vsakega človeka. Jezus, človeško bitje je Sebe na Zemlji deificiral preko Njegove velike Ljubezni in Njegovega neizmernega trpljenja ter mučne smrti.... On se je namreč moral ravno tako boriti, da bi uresničil to deifikacijo. Vendar pa Njemu ni bilo lažje od katerekoli druge osebe, ker ljudje ravno tako posedujejo Božansko iskro Ljubezni in jo lahko neprestano hranijo ter širijo v blesteči plamen.... Oni lahko rotijo Jezusa za pomoč, medtem ko je Jezus vedno črpal moč zgolj iz Ljubezni.... vendar pa je bila ta v Njem zakrita Ljubezen Sam Bog. Bog se je bil namreč sposoben zakriti samo v bitju brez greha; On nikoli ne bi mogel vstopiti v padlo dušo, katera je po vzpenjajoči stezi potovala preko stvarstva.... duša, katera je nekoč od Njega odpadla in zavrnila Njegovo Ljubezen....

Navsezadnje pa je bil to, kar je obremenjevalo vsa padla bitja, izvirni greh. In ta izvirni greh bi moral biti najprej odkupljen, preden bi bilo zedinjenje z Bogom ponovno lahko mogoče.... Glede na to, če bi bila duša človeka Jezusa »padla« duša, ona ne bi bila odrešena pred križanjem in Bog se nikoli ne bi mogel v njej nastaniti.... On se je namreč nastanil v Jezusu, ker je bil On Ljubezen.... Bog Osebno je postal človek. Božje učlovečenje ne bi bilo mogoče na katerikoli drugi način.... vendar pa to je in bo tudi ostala največja od vseh skrivnosti....

Delo pokore za ljudski izvirni greh je moralo uresničiti čisto bitje, ker je bilo padlo bitje še naprej podrejeno vladavini Božjega nasprotnika in ne bi bilo nikoli sposobno zbrati moči, da bi se ločila od nasprotnika, svojega zaporniškega paznika.... Sedaj pa je to za človeka mogoče, ker je Jezus Kristus zaradi tega umrl na Križu.... svetlobna duša je morala vstopiti v boj z nasprotnikom, in Jezus je v tem boju zmagal, ker je bila Njegova moč Ljubezen, ker je bil On v tej bitki zedinjen s Samim Bogom, z Večno Ljubeznijo. In tako je Bog Osebno (od)rešil človeško raso greha in smrti.... Vam ljudem mora biti dana verodostojna informacija, ker bodo zmotna mišljenja vodila do napačnih zaključkov. Luciferju se namreč ne bi bilo potrebno boriti proti Jezusu, če bi imel nad Njim oblast.... In vsaka padla duša je še naprej podložna nasprotnikovi kontroli.... vse dokler ni (od)rešena s strani Jezusa Kristusa.... Niti ena padla duša ne bi nikoli uspela poraziti nasprotnika.... Delo Odrešenja še ni bilo uresničeno, in glede na to bi Jezusova borba bila neuspešna, ker je padlo bitje, katero je nekoč zavrnilo Božjo moč Ljubezni, od Boga sicer dejansko prejelo drobceno iskrico Ljubezni, vendar pa jo ne bi nikoli razgorelo v blesteči plamen, ker bi jo sovražnik zaustavil in ker je sámo bitje prešibko.... Namreč vi ljudje morate razumeti, da se vi izgubljate v zmotnih mišljenjih, če ne opustite tega mišljenja, da je Jezusova duša Satanov delež (oz. »da je Jezusova duša pripadala Satanu«) in da je zato nekoč odpadlo duhovno bitje.... S tem stališčem bi vi samo naredili to, da bi bil problem Božjega učlovečenja še bolj nerazumljiv in vprašljiv.... In glede na to vam mora biti ponovno dana Čista Resnica, ker vas bo samo Resnica pravilno prosvetlila; Resnica pa bo vedno izhajala samo iz Samega Boga.

AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

“Dio mandò Suo Figlio sulla Terra.... ”

Vi viene sempre di nuovo dato il Chiarimento sul fatto, che l’Anima di Gesù veniva dal mondo di Luce sulla Terra, per incorporarSi nell’Uomo Gesù per via di una Missione che richiedeva un’Anima pura, perché Dio Stesso voleva prendere dimora in quest’Anima e lo poteva fare soltanto in un’Anima pura senza peccato. Egli inviò Suo Figlio sulla Terra. Quale Parola ve lo può confermare ancora più chiaramente? Era un’Anima non caduta, al contrario delle anime degli uomini, che devono percorrere il lungo cammino di sviluppo attraverso la Creazione ed iniziare la loro incorporazione come uomo in uno stato molto imperfetto. Questo non esclude però, che l’Anima di Gesù doveva indicibilmente lottare e combattere contro tutto lo spirituale immondo, che La opprimeva dall’esterno, perché il Suo Corpo era materia immatura e da queste sostanze non redente l’Anima veniva duramente oppressa attraverso l’influenza dell’avversario. Il Corpo era attaccato da tutte le passioni terrene ed esigeva l’adempimento dei suoi istinti, che gli erano ancora attaccati quindi come appartenenza delle sostanze ancora molto immature del Corpo. L’Anima di Gesù venne sulla Terra totalmente pura, ma si appendevano a Lei innumerevoli entità immature, le quali l’Anima non doveva scuotersi di dosso, ma le doveva addolcire e portare alla maturazione. Anche dall’esterno infuriava pure dello spirituale immaturo contro all’Uomo Gesù, l’ambiente agiva sulla Sua Anima, in modo che questa aveva da sostenere tutte le lotte interiori, che anche un’anima caduta doveva sostenere, e perciò è ingiusto dire che per via della perfezione della Sua Anima all’Uomo Gesù fosse stato più facile compiere quest’Opera di Redenzione. Al contrario, la Sua Anima soffriva, perché era pura e senza peccato, soffriva ancora di più sotto l’ambiente immaturo, la Sua pura Anima era oltremodo sensibile contro il peccato, contro tutto ciò che infuriava contro di Lui come l’agire dell’avversario di Dio da parte dei prossimi. L’oscurità nella quale l’Anima di Luce doveva dimorare, era per Lei un tormento inesprimibile, e ciononostante era colma dell’ardente Amore per questa umanità empia e la voleva redimere dal peccato e dalla morte. Tutto il luciferino si spingeva bensì verso l’Anima di Gesù, ma nulla poteva riuscire affinché Gesù Stesso cadesse nel peccato. Egli resistette a tutte le tentazioni, Egli combatté contro il Suo avversario e contro tutto lo spirituale immondo che Lo opprimeva. Il Suo Amore non diminuiva verso i Suoi fratelli che erano nella miseria, e Gli riuscì pure a spiritualizzare le sostanze spirituali immonde del Suo Corpo, appunto attraverso l’Amore, che aumentava costantemente e colmava l’Uomo Gesù talmente, che l’Eterno Amore Stesso prese dimora in Lui, il Quale non avrebbe però mai potuto manifestarSi in un’anima empia, senza che questa fosse svanita. Perché voi uomini non volete lasciar valere questa Parola: “Egli mandò Suo Figlio sulla Terra..”? Quello che proviene da Lui, è perfetto e quindi si dice: “Egli discese sulla Terra”, non: “Egli salì dall’abisso.... ” Il luciferino circondò bensì moltissimo l’Anima di Gesù, ma si avvicinò alla Sua Anima dall’esterno, che però gli resistette e non si lasciò portare alla caduta, cosa che era l’intenzione dell’avversario di Dio. Sia che siano state delle sostanze spirituali immature, che Lo opprimevano dal Corpo, sia che erano degli esseri non redenti, che cercavano di appendersi a Lui come inviati di Satana, la Sua pura Anima prestò resistenza e respinse il satanico, mentre portava lo spirituale immaturo del suo Corpo alla maturazione, in modo che si poteva unire spiritualizzato con l’Anima, quando Gesù aveva compiuto la Sua Opera d’Amore. Appena l’Anima entrò nel regno dell’oscurità, era anche esposta alle forze luciferine, ma non soccombette a queste, ma le resistette, perché fu colma d’Amore e questo Amore Le diede la Forza di perseverare fino alla fine. L’anima però portò l’Amore dall’Alto, l’Amore non La lasciò, ma Si unì sempre di più con l’Eterno Amore, quindi si svolse l’unificazione, che dev’essere la meta finale di ogni uomo che passa sulla Terra. L’Uomo Gesù Si E’ divinizzato sulla Terra tramite il Suo grande Amore ed il Suo smisurato soffrire e tormentoso morire. Ma anche Lui doveva lottare per raggiungere questa Divinizzazione, per Lui non era più facile che per ogni altro uomo, perché anche gli uomini possiedono la scintilla divina d’amore e la possono nutrire costantemente e farla divampare chiaramente. Per questo possono richiedere l’Aiuto di Gesù, mentre Gesù attingeva la Forza sempre soltanto dall’Amore, questo Amore però Era Dio Stesso, il Quale Si celava in Lui. Dio d’altra parte Si poteva celare soltanto in un essere senza peccato, non avrebbe mai potuto entrare in un’anima che, da caduta, aveva percorso la via verso l’Alto attraverso la Creazione, un’anima, che una volta era “caduta” da Lui ed ha rifiutato il Suo Amore, perché appunto questa era la colpa primordiale, che gravava su tutti gli esseri caduti, e questa colpa ur avrebbe dovuto essere estinta, prima che fosse possibile di nuovo un’unione con Dio. Se l’Anima dell’Uomo Gesù quindi fosse stata un’anima “caduta”, allora prima della morte sulla Croce non era redenta, ed allora Dio Stesso non avrebbe mai potuto prendere dimora in lei. Ma Lui Era in Gesù, perché Egli Era l’Amore. Dio Stesso Era diventato Uomo. Ma la Divenuta Uomo di Dio non sarebbe mai potuta essere possibile, che però è e rimarrà il più grande Mistero. Un Essere puro doveva compiere l’Opera dell’Espiazione per la colpa primordiale degli uomini, perché un essere caduto stava lui stesso ancora sotto il dominio dell’avversario di Dio e da sé stesso non avrebbe mai potuto avere la forza di staccarsi dall’avversario, dal suo carceriere. Ora l’uomo lo può fare, perché per questo Gesù Cristo è morto sulla Croce. Un’Anima di Luce doveva combattere contro l’avversario, e Gesù ha sostenuto questa lotta, perché la Sua Forza Era l’Amore, perché Lui Stesso conduceva questa lotta unito con Dio Stesso, l’Eterno Amore, e quindi Dio Stesso ha redento gli uomini dal peccato e dalla morte. Su questo dev’essere dato chiarimento a voi uomini, perché delle opinioni errate conducono anche a conclusioni errate. Lucifero non avrebbe dovuto condurre nessuna lotta contro Gesù, se avesse posseduto il dominio su di Lui. Ogni anima caduta si trova sotto il potere dell’avversario, finché è redenta da Gesù Cristo. Un anima caduta non sarebbe mai riuscita a vincere l’avversario. L’Opera di Redenzione però non era ancora compiuta, una lotta di Gesù sarebbe quindi stata senza risultato, perché un essere caduto, che una volta si è opposto contro la Forza d’amore di Dio, aveva bensì ricevuto da Dio una piccola scintilla d’amore. ma questa non avrebbe mai potuto divampare in un chiaro ardore, perché l’avversario lo avrebbe impedito e l’essere stesso era troppo debole. Comprendetelo, voi uomini, che vi smarrite nel pensare errato, se non vi liberate di questa opinione, che l’Anima di Gesù è una parte luciferina, quindi una volta caduta da Dio. Rendereste questo problema della Divenuta Uomo di Dio ancora più incomprensibile e dubbioso attraverso questo punto di vista. Perciò vi deve sempre di nuovo essere sottoposta la pura Verità, perché soltanto la Verità fornisce a voi uomini una vera Luce, e la Verità procederà sempre da Dio Stesso.

Amen

Prevajalci
Prevod: Ingrid Wunderlich