Tisti, ki je samega sebe premagal (nadvladal) do te mere, da se je pripravljen žrtvovati za bližnjega, je zmagal v borbi proti samoljubju, in ta okrepljena Ljubezen do bližnjega ga zagotovo vodi do popolnosti. Čeprav pa je borba proti samoljubju težka; ona zahteva močno voljo, da bi premagala samega sebe, če sam človek znotraj sebe nima spodbude na Ljubezen preko Duhovne Iskre (delež Samega Boga – Božjega Duha, Očeta in Stvarnika Jezusa Kristusa), ki dremlje v njemu, ki je del Božanske Ljubezni in ki je vedno pripravljena da(ja)ti. Tedaj bo človek tudi z lahkoto izvajal dela Ljubezni, ker je tedaj njegovo bitje že izpolnjeno z Ljubeznijo.... on sledi spodbudi Duha v njemu; sàmo njegovo bitje se ravno tako spreminja v Ljubezen in on izpolnjuje namen svojega zemeljskega življenja.... Samoljubje postaja vse manjše, in Ljubezen, ki daje in ki želi osrečiti, ga bo vse bolj izpolnjevala; on ponovno vstopa v svoje izvorno stanje, ki je bilo čista Ljubezen.
Vendar pa tam, kjer je samoljubje še vedno močno in kjer so človeku približane Božanske Zapovedi Ljubezni, se človekova volja lahko potrudi, da pred Bogom dela to, kar je v Njegovih očeh pravilno.... torej on se lahko zavestno bori proti samoljubju, lahko načrtovano izvaja dela Ljubezni.... manj spodbujen od znotraj, toda ima voljo, da izpolnjuje Božje zapovedi.... Tedaj se bo na začetku še kako boril, vendar pa ta dobra volja naredi, da v tej borbi zmaga, ker on prejema vso podporo od Boga.... Izkusil bo okrepitev volje in vedno znova mu bodo ponujene priložnosti, kjer lahko deluje v Ljubezni.... in on si bo tako prislužil vzajemno Ljubezen, in Ona ga bo od znotraj ganila ter okrepila njegovo Ljubezen-sko voljo. Tedaj pa bo začel čutiti spodbudo na dela Ljubezni; on se več ne upira, uspešno je prestal borbo in njegova duša začenja dozorevati.
Tako da usmerjanje k Bogu pomeni prelomnico.... Ta volja se bo vedno izražala oz. dokazovala z izpolnjevanjem Njegove volje.... Tam, kjer se duh v človeku lahko že zgodaj izrazi, bo človek preko Ljubezen-skega delovanja postal prepoznaven; zanj bo značilno, da bo pripravljen pomagati, da bo ljubezniv in vedno pripravljen služiti. Tedaj se Božananska Iskra v človeku lahko razvije v plamen, ki žari; to pa pomeni povečano pripravljenost, da pomaga in da z veseljem služi v Ljubezni.... Toda človek je lahko ganjen z Božjo Besedo, ki mu je dana in ki vsebuje Božanske Zapovedi Ljubezni. On lahko verjame, da Bog od njega pričakuje Ljubezen do Boga in do bližnjega; in on se tedaj lahko preko razuma strinja in se potrudi živeti tako, kot to predpisujejo (zahtevajo) Božje Zapovedi....
Vendar pa mora biti njegova volja vedno Bogu naklonjena, ker ga drugače tudi ta učenja ne ganejo in se na nikakršen način ne čuti ganjen, ko se pridiga o Ljubezni do Boga in do bližnjega. Ravno tako je mogoče, da se preko velike stiske bližnjega spremeni njegovo mišljenje in da on dobi voljnost, da pomaga. Tedaj pa se začenja borba proti samoljubju, ki zahteva neko večjo borbo nadvladovanja, ki pa se vedno ne konča z zmago.... In takšnim trdosrčnim ljudem se lahko ponudi velika pomoč, če se jim ponudi veliko brezpogojne Ljubezni, Katera lahko prebudi vzajemno Ljubezen.... če se jim nesebično pomaga, da se rešijo težav, če se jim vedno znova ponudi Ljubezen, katero bodo doživeli kot blagodejno in katera lahko spremeni njihovo bitje....
Namreč v vsakem človeškem srcu tleje Božanska Iskra, in čim se ji uspe dati spodbud0, ona sama po sebi znotraj deluje z veliko močjo.... Toda ljudem je potrebno vedno znova objavljati (oznanjati) Božanko učenje Ljubezni. Oni morajo poznati Božansko voljo in oni morajo izkusiti učinke življenja (v) Ljubezni, kakor tudi napačen način zemeljskega življenja. Morajo vedeti, da lahko postanejo blaženi edino preko Ljubezni in da se zaradi tega morajo boriti proti samoljubju, ker je le to napačno usmerjena ljubezen, ki preprečuje, da bi se človek izpopolnjeval, ker je le to dediščina tistega (Luciferja), ki je brez vsakršne Ljubezni; in zaradi tega je tudi nesrečen, vse dokler se tudi on ne spremeni, vse dokler njegovo bitje ravno tako ponovno ne postane Ljubezen, kakor je bilo to na začetku....
AMEN
PrevajalciQualquer pessoa que se tenha superado a tal ponto que esteja disposta a fazer sacrifícios pelo bem do próximo, passou vitoriosamente a batalha contra o amor egoísta, e o amor ao próximo fortalecido nele certamente o levará à perfeição. Mas a batalha contra o amor egoísta é difícil, requer uma forte vontade de se superar a si próprio se o ser humano não for levado a amar por dentro pela centelha espiritual adormecida dentro dele, que é parte do amor divino que está sempre disposto a dar. Então também será fácil para o ser humano realizar obras de amor, pois então o seu ser já está cheio de amor.... ele segue o impulso do espírito dentro dele, o seu próprio ser tornar-se-á amor, e cumprirá também o seu propósito de vida terrena.... O amor ego tornar-se-á cada vez menor e a doação, o amor gratificante irá enchê-lo cada vez mais; ele entrará novamente na sua vida terrena (o seu estado original), que era amor puro. Mas onde o amor-próprio ainda é forte e o ser humano se torna consciente dos mandamentos divinos do amor, a vontade do ser humano pode esforçar-se por fazer o que é justo perante Deus aos Seus olhos.... Ele pode, portanto, lutar conscientemente contra o amor-próprio, pode realizar obras planeadas de amor.... menos impelido a partir de dentro do que na vontade de cumprir os mandamentos de Deus.... Então será certamente uma luta no início, mas essa boa vontade permitir-lhe-á sair vitorioso desta luta, pois receberá muito apoio de Deus.... ele experimentará o reforço da sua vontade, e ser-lhe-ão sempre oferecidas oportunidades de ser amorosamente activo.... E ele irá adquirir amor recíproco, e isto irá tocá-lo interiormente e fortalecer a sua vontade de amar. E agora o desejo de ser amorosamente activo também se tornará visível nele, ele não resistirá, e terá passado a batalha e a sua alma amadurecerá. E assim a viragem da vontade para Deus é decisiva.... Isto irá sempre expressar-se ou provar-se através do cumprimento da Sua vontade.... Onde o espírito no ser humano pode expressar-se desde cedo, o ser humano também será reconhecível através de uma actividade amorosa, através de uma natureza útil e amistosa que está sempre disposta a servir. Então a pequena centelha divina de amor no coração do ser humano pode evoluir para uma chama luminosa, o que significa uma maior ajuda e um serviço alegre no amor.... Mas o ser humano pode também sentir-se dirigido pela Palavra de Deus que lhe é transmitida e que contém os mandamentos divinos do amor. Ele pode acreditar que Deus requer amor por Ele e pelo seu próximo, e depois pode concordar intelectualmente e fazer um esforço para viver como os mandamentos de Deus prescrevem.... No entanto, a sua vontade já deve estar sempre voltada para Deus, caso contrário mesmo esses ensinamentos não lhe tocarão e ele não se sentirá abordado de forma alguma quando o amor a Deus e ao seu próximo for pregado. É certamente possível que ele mude de ideias devido à grande necessidade do seu semelhante e esteja pronto a ajudar. E então começa a luta contra o amor-próprio, que custa muito esforço e nem sempre termina em vitória. No entanto, estas pessoas de coração endurecido podem ser muito ajudadas se lhes for mostrado muito amor altruísta, capaz de despertar o amor recíproco.... se forem ajudadas de uma forma altruísta, se lhes for repetidamente oferecido amor que lhes será caridosamente e que também pode mudar a sua natureza.... Pois a centelha divina brilha em cada coração humano, e assim que puder ser apelada, ela própria funcionará a partir de dentro com grande força.... No entanto, o ensinamento divino do amor deve ser proclamado repetidamente às pessoas, elas devem conhecer a vontade de Deus, e também devem experimentar o efeito de uma vida de amor, bem como conhecer o fracasso da vida terrena, que só podem tornar-se felizes através do amor e que por isso têm de lutar contra o amor próprio, porque este é um amor mal dirigido que impede a perfeição do ser humano, porque é a herança daquele que é desprovido de todo o amor e que, portanto, também é miserável até que também ele mude, até que a sua natureza se torne novamente amor, como era no início...._>Ámen
Prevajalci