Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

V SLUŽENJU PO LASTNI VOLJI.... SEBIČNA LJUBEZEN....

Vsak, ki je bil seznanjen s procesom razvoja duhov, ki je obveščen o pomenu in namenu Stvarstva, ravno tako ve, da človeško bitje, kot najpopolnejše delo stvarstva formira zaključni stadij nekega neskončno dolgega procesa razvoja, ki se je odvijal na tej Zemlji. On ve, da se bo le ta brezpogojno nadaljeval z življenjem v kraljestvu onostranstva, kjer materialne stvaritve ne obstajajo več in kjer se razvolj lahko zagotovo nadaljuje pod neverjetno težkimi pogoji, toda vseeno na nek povsem drugačen način, kot pa je to v materialnem svetu.... če proces razvoja na Zemlji ni bil kompletiran (izpopolnjen) do točke, da je duša sposobna vstopiti v kraljestvo svetlobe.

Toda zelo malo je tistih ljudi na tej Zemlji, ki to razumejo, ker da bi se to lahko razumelo (dojelo), je najprej potrebna volja; čeprav pa bi to lahko razumeli in v to verjeli, kar pa je pri ljudeh zalo redko prisotno. Temu nasprotno pa je človeška volja izjemno močno naklonjena temu, da izkoristi dela stvarstva tako, da bi le ta koristila njihovemu fizičnemu (telesnemu) življenju.... Potrebno je priznati, da ljudje na ta način nezavestno pomagajo napredovati omejenim duhovnim substancam v stvarstvu, ker jim one služijo, čeprav v zakonu prisile....

Velik del materije je bil razgrajen s pomočjo človeške volje; ona (materija) je preoblikovana v nenehno nove stvaritve, katerim so vsem dodeljene koristne funkcije, kar pa se nujno odraža v napredku duhov.... Vendar pa v razvoju samega človešega bitja lahko pri tem ravno tako pride do zastoja, pri njegovem razvoju lahko celo nazaduje, če on sam pri tem ne pomaga (ni koristen, ne služi); on sam namreč ni predmet prisile in mora glede na to sam vztrajati naprej proti njegovemu višjemu razvoju....

Vse dokler on vse dela zavestno, vedno z namenom da pomaga njegovemu bližnjemu človeškemu bitju, bo njegova zemeljska pot vedno obrodila nezamisljive blagoslove za njegovo dušo.... celo če nič ne ve o procesu razvoja duhov, celo če je on brez vsakršnga znanja o pomenu in namenu zemeljskega življenja ter stvaritev te Zemlje.... On o tem niti ne potrebuje znanja, če le prostovoljno pomaga z Ljubeznijo....

Vseeno pa ga ljubezen spodbuja na to, da dela (da je aktiven), toda edino ljubezen do sebe.... V tem primeru pa ima njegova aktivnost lahko tudi uničujoč učinek na njegova bližnja človeška bitja; kolikor manj namreč jemlje v poštev njegova bližnja človeška bitja, toliko bolj bo zadovoljena njegova sebična ljubezen....

Vendar pa ima sebična ljubezen ravno tako negativen učinek na dela stvarstva, ki so bila dana človeku v njegovem polju dejavnosti, ker bo proces (napredka) duha v takšnih delih stvarstva pogosto začasno prekinjen zaradi človekovega lastnega dobička, ker sebična ljubezen nasprotuje Božanskemu redu, kakor je na ta način tudi obnašanje osebe popolnoma nasprotno Božanskemu Redu....

Celo če bi takšni ljudje poznali pomen in namen stvarstva ter zemeljskega življenja, pa oni ne bi prekinili njihovega napačnega načina življanja in njihovega delovanja proti Božanskemu redu, ker jih popolnoma kontrolira sebična ljubezen in so nedostopni za drugačne ideje. In ti ljudje v kraljestvo onostranstva vstopajo v stanju popolnega obupa, ker tam ne morejo več zadovoljiti njihove sebične ljubezni kot na Zemlji; in steza do pravilne Ljubezni, do Ljubezni do bližnjega je neskončno daleč oddaljena in jo pogosto sploh ni moč najti....

Zato oseba, ki ljubi edino sebe, s seboj na drugi svet nosi ljubezen do materije; in osvoboditev od nje je izjemno težka, ker se stvari, po katerih je hlepela z vsemi njenimi čutili, pojavljajo pred njenimi očmi in so zanjo izrazito privlačne, katere pa izginejo takoj, ko želi zadovoljiti njena hlepanja.... in pri tem še bolj prebuja hlepenja, kar pa predstavlja ogromno trpljenje, katerega mora duša prestati, vse dokler se ne začne boriti proti svojim hlepenjem, da te skušnjave postopoma pojenjajo.

Ljudje se sploh ne zavedajo, kakšne koristi oni zase ustvarjajo v onostranstvu, če poizkušajo premagati materijo še dokler živijo na Zemlji, če postanejo njen gospodar in ne njen suženj.... Človeško bitje lahko na Zemlji izkoristi vse za njegov dobiček, ker je namen vseh stvaritev, da služijo človeškemu bitju, kakor tudi vsaki stvaritvi.... ker služenje predstavlja odrešenje za omejene duhove znotraj....

Zaradi tega sàmo človeško bitje daje velik doprinos k temu, če materiji nudi priložnost, da služi, če zase ustvarja stvari, ki izpolnjujejo koristen namen, katere pa lahko zagotovo zopet uživa kot Božji dar; čeprav pa sebe ne smel omejiti z njimi in bi moral vedno razmišljati o duhovnem namenu materialnih stvari na način, da njegove misli in namere niso usmerjeni k pridobivanju materialnih bogastev, da bi si ustvaril udobno življenje in da bi se tako spuščal vse nižje in nižje od stvari, ki so daleč manj razvite od njega.... kar pa zanj predstavlja duhovno nazadovanje....

Razvoj se mora vedno odražati v napredku (mora biti progresiven), ker je cilj zemeljskega življenja človeškega bitja ta, da se popolnoma osvobodi od materialnega ovoja, da se dvigne iznad slednjega, ker bo potem duša sposobna zapustiti fizično telo kot svobodno in neobremenjeno bitje ter se povzpeti v višje sfere.... Nje potem materija ne bo zadrževala in ne bo prisiljena ostati v zemeljskih sferah takrat, ko ona ne živi več na Zemlji....

Vi ljudje se ne zavedate, kako hvaležna je duša, ko se lahko loči od teh sfer. Vendar pa vzemite kot povsem zagotovo to, da je tisto, k čemur na Zemlji stremite z vsemi vašimi čutili, vaš največji sovražnik.... vaša blaženost je namreč v svobodi; in vi ostajate zasužnjeni, vse dokler vas materija še naprej drži v ujetništvu, vse dokler vas še naprej vodi sebična ljubezen, vse dokler se ne osvobodite preko ustrežljive Ljubezni (vse dokler ne služite bližnjim v nesebični Ljubezni)....

Osvobojen bo edino tisti, ki služi.... In vaše življenje v formi človeškega bitja vam nenehno nudi priložnosti, da služite v Ljubezni.... Vi imate svobodno voljo, in vi za razliko od vašega prejšnjega stadija razvoja niste prisiljeni služiti. Na to vas mora spodbuditi Ljubezen; in ustrežljivo Ljubezen bo prakticiral edino človek, ki potisne stran njegovo sebično ljubezen, ki ne želi vzeti, temveč dati. On se bo resnično naučil prezirati materijo; on se bo ločil od nje in se popolnoma osvobodil....

Njegov proces na Zemlji bo uspešno zaključen s popolnim poduhovljenjem njegove duše, ki bo potem lahko dejavna v duhovnem kraljestvu z ogromno količino svetlobe ter moči in bo s služenjem v Ljubezni skrbela za tiste duše, ki še naprej venejo v temi in potrebujejo pomoč, da bi se lahko končno osvobodile iz njihovih okovov.

AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Servir de livre vontade.... Eu adoro....

Quem conhece o curso do desenvolvimento do espiritual, quem está informado sobre o significado e o propósito da criação, também sabe que o ser humano, como a obra mais perfeita da criação, forma a conclusão de um processo de desenvolvimento infinitamente longo que teve lugar nesta terra.... Ele sabe que isto será irrevogavelmente seguido por uma estadia no reino do além, onde não existem mais criações materiais, onde o desenvolvimento futuro pode certamente continuar sob circunstâncias terrivelmente difíceis, mas de uma forma completamente diferente do que no mundo material.... se o curso do desenvolvimento na terra não tiver sido completado a tal ponto que a alma possa entrar no reino da luz. No entanto, são muito poucas as pessoas na Terra que têm esta realização, pois para a compreenderem e acreditarem, é necessária a vontade de o saber, e isto raramente está presente apenas nas pessoas. Em contraste, a vontade das pessoas é extremamente orientada para fazer uso da criação na medida do possível, de modo a beneficiar a vida física..... Inconscientemente, as pessoas ajudam a ascender o limite espiritual na criação, porque serve, mesmo que na lei da coacção.... Uma grande parte da matéria é dissolvida pela vontade humana, é remodelada em criações sempre novas, às quais é atribuída uma função de serviço, o que inevitavelmente permite a ascensão espiritual.... No entanto, o próprio ser humano pode também parar ou mesmo retroceder no seu desenvolvimento se ele próprio não estiver ao mesmo tempo ao serviço do livre arbítrio, uma vez que ele próprio já não está sujeito à lei da compulsão e por isso tem de impulsionar o seu desenvolvimento ascendente.... Assim que fizer tudo conscientemente, sempre com a vontade de servir o seu semelhante, a sua actividade terrena pode resultar numa bênção inimaginável para a sua alma.... mesmo que não conheça o curso espiritual do desenvolvimento, mesmo que não tenha qualquer conhecimento do significado e propósito da vida terrena e das criações desta terra.... Ele não precisa de saber se serve apenas voluntariamente com amor.... Mas, na sua maioria, o amor pela actividade certamente o motiva, mas apenas o amor por si próprio.... Então a sua actividade pode também ter um efeito prejudicial sobre o seu semelhante, porque quanto mais docilmente o seu semelhante é tratado, mais satisfeito fica o seu amor-próprio..... Mas o amor egoísta também tem um efeito desfavorável nas obras de criação que foram atribuídas ao ser humano como um campo de actividade, na medida em que o desenvolvimento do espiritual em tais obras de criação é frequentemente interrompido prematuramente em benefício do próprio ser humano, porque o amor egoísta contradiz a ordem divina e, por conseguinte, a forma de agir do ser humano é também completamente dirigida contra a ordem divina.... Mesmo que tais pessoas soubessem o significado e o propósito da criação e da vida terrena, não abdicariam do seu modo de vida errado e das suas acções contra a ordem divina porque o amor egoísta os domina completamente e eles são inacessíveis a outras ideias. E estas pessoas entram no reino espiritual num estado bastante terrível, pois já não conseguem satisfazer o amor-próprio como na Terra, e o caminho para o amor certo, para o amor ao próximo, é infinitamente longo e muitas vezes impossível de encontrar.... (7/28/1955) O ser humano que só se ama a si próprio, portanto, também leva o seu amor pela matéria para o mundo do além, e é extremamente difícil desligar-se dela, pois coisas que ele desejava com todos os seus sentidos aparecem constantemente diante dos seus olhos e excitam-no ao máximo, só para desaparecer imediatamente quando ele quer satisfazer os seus anseios.... e quanto mais violentos estes desejos se tornam, e são tormentos terríveis que a alma agora tem de suportar até combater o desejo em si mesma, o que então também resulta em tentações cada vez mais fracas. As pessoas não sabem que vantagens criam para si próprias no reino do além se já tentam ultrapassar a matéria na terra, se se tornam a si próprias o seu senhor e não o seu escravo.... Na terra o ser humano pode tornar tudo subserviente a si mesmo, pois é esse o propósito de toda a criação, que serve o ser humano e também cada criatura.... porque servir significa redenção para o limite espiritual nele.... E assim o próprio ser humano contribui muito se dá à matéria a oportunidade de servir, se ele próprio cria coisas que voltam a cumprir um propósito de serviço, que certamente também pode desfrutar como um presente de Deus, mas deve sempre pensar no propósito espiritual das coisas materiais, mas não se acorrentar a elas, de modo a que todos os seus pensamentos e aspirações se apliquem apenas à aquisição de bens materiais, a fim de criar uma vida confortável de bem-estar para si próprio e de se tornar cada vez mais presa daquilo que está muito abaixo dele em desenvolvimento.... o que para ele significa um retrocesso espiritual.... O desenvolvimento deve ser sempre ascendente, e o objectivo do ser humano na vida terrena é a libertação completa da forma material, superando-a, então a alma pode deixar o corpo terreno livremente e de coração leve e ascender a alturas brilhantes.... Então não será retida pela matéria e forçada a permanecer ainda mais tempo nas esferas terrestres, embora já não viva na terra.... Vocês, humanos na Terra, não sabem o quanto a alma está infinitamente grata por se poder separar destas esferas, mas deixem que vos seja dito que aquilo por que lutam na Terra com todos os vossos sentidos é o vosso maior inimigo.... Pois a vossa felicidade reside na liberdade, mas não estais livres enquanto a matéria ainda vos amarrar, e ela amarrar-vos-á enquanto o amor egoísta ainda vos controlar, enquanto não vos libertardes dele servindo o amor.... Só aquele que serve se torna livre.... E a existência como ser humano dá-lhe constantemente a oportunidade de servir no amor.... Mas tem livre arbítrio e não é obrigado a servir como estava na fase preliminar do seu desenvolvimento. O amor deve impeli-lo a fazê-lo, e servir o amor só será praticado pelo ser humano que luta contra o amor próprio, que não quer possuir, mas sim dar. Mas esta pessoa também aprenderá a desprezar a matéria, desprender-se-á dela e tornar-se-á completamente livre.... O seu curso de desenvolvimento na terra terminou com o sucesso da completa espiritualização da sua alma, que pode agora voltar a estar activa no reino espiritual em abundância de luz e força e a servir o amor cuida das almas que ainda definham em cativeiro e sem luz e precisam de ajuda para finalmente se libertarem dos seus grilhões...._>Ámen

Prevajalci
Prevod: DeepL