6320 V SLUŽENJU PO LASTNI VOLJI.... SEBIČNA LJUBEZEN....
28 julij 1955: Knjiga 68
Vsak, ki je bil seznanjen s procesom razvoja duhov, ki je obveščen o pomenu in namenu Stvarstva, ravno tako ve, da človeško bitje, kot najpopolnejše delo stvarstva formira zaključni stadij nekega neskončno dolgega procesa razvoja, ki se je odvijal na tej Zemlji. On ve, da se bo le ta brezpogojno nadaljeval z življenjem v kraljestvu onostranstva, kjer materialne stvaritve ne obstajajo več in kjer se razvolj lahko zagotovo nadaljuje pod neverjetno težkimi pogoji, toda vseeno na nek povsem drugačen način, kot pa je to v materialnem svetu.... če proces razvoja na Zemlji ni bil kompletiran (izpopolnjen) do točke, da je duša sposobna vstopiti v kraljestvo svetlobe.
Toda zelo malo je tistih ljudi na tej Zemlji, ki to razumejo, ker da bi se to lahko razumelo (dojelo), je najprej potrebna volja; čeprav pa bi to lahko razumeli in v to verjeli, kar pa je pri ljudeh zalo redko prisotno. Temu nasprotno pa je človeška volja izjemno močno naklonjena temu, da izkoristi dela stvarstva tako, da bi le ta koristila njihovemu fizičnemu (telesnemu) življenju.... Potrebno je priznati, da ljudje na ta način nezavestno pomagajo napredovati omejenim duhovnim substancam v stvarstvu, ker jim one služijo, čeprav v zakonu prisile....
Velik del materije je bil razgrajen s pomočjo človeške volje; ona (materija) je preoblikovana v nenehno nove stvaritve, katerim so vsem dodeljene koristne funkcije, kar pa se nujno odraža v napredku duhov.... Vendar pa v razvoju samega človešega bitja lahko pri tem ravno tako pride do zastoja, pri njegovem razvoju lahko celo nazaduje, če on sam pri tem ne pomaga (ni koristen, ne služi); on sam namreč ni predmet prisile in mora glede na to sam vztrajati naprej proti njegovemu višjemu razvoju....
Vse dokler on vse dela zavestno, vedno z namenom da pomaga njegovemu bližnjemu človeškemu bitju, bo njegova zemeljska pot vedno obrodila nezamisljive blagoslove za njegovo dušo.... celo če nič ne ve o procesu razvoja duhov, celo če je on brez vsakršnga znanja o pomenu in namenu zemeljskega življenja ter stvaritev te Zemlje.... On o tem niti ne potrebuje znanja, če le prostovoljno pomaga z Ljubeznijo....
Vseeno pa ga ljubezen spodbuja na to, da dela (da je aktiven), toda edino ljubezen do sebe.... V tem primeru pa ima njegova aktivnost lahko tudi uničujoč učinek na njegova bližnja človeška bitja; kolikor manj namreč jemlje v poštev njegova bližnja človeška bitja, toliko bolj bo zadovoljena njegova sebična ljubezen....
Vendar pa ima sebična ljubezen ravno tako negativen učinek na dela stvarstva, ki so bila dana človeku v njegovem polju dejavnosti, ker bo proces (napredka) duha v takšnih delih stvarstva pogosto začasno prekinjen zaradi človekovega lastnega dobička, ker sebična ljubezen nasprotuje Božanskemu redu, kakor je na ta način tudi obnašanje osebe popolnoma nasprotno Božanskemu Redu....
Celo če bi takšni ljudje poznali pomen in namen stvarstva ter zemeljskega življenja, pa oni ne bi prekinili njihovega napačnega načina življanja in njihovega delovanja proti Božanskemu redu, ker jih popolnoma kontrolira sebična ljubezen in so nedostopni za drugačne ideje. In ti ljudje v kraljestvo onostranstva vstopajo v stanju popolnega obupa, ker tam ne morejo več zadovoljiti njihove sebične ljubezni kot na Zemlji; in steza do pravilne Ljubezni, do Ljubezni do bližnjega je neskončno daleč oddaljena in jo pogosto sploh ni moč najti....
Zato oseba, ki ljubi edino sebe, s seboj na drugi svet nosi ljubezen do materije; in osvoboditev od nje je izjemno težka, ker se stvari, po katerih je hlepela z vsemi njenimi čutili, pojavljajo pred njenimi očmi in so zanjo izrazito privlačne, katere pa izginejo takoj, ko želi zadovoljiti njena hlepanja.... in pri tem še bolj prebuja hlepenja, kar pa predstavlja ogromno trpljenje, katerega mora duša prestati, vse dokler se ne začne boriti proti svojim hlepenjem, da te skušnjave postopoma pojenjajo.
Ljudje se sploh ne zavedajo, kakšne koristi oni zase ustvarjajo v onostranstvu, če poizkušajo premagati materijo še dokler živijo na Zemlji, če postanejo njen gospodar in ne njen suženj.... Človeško bitje lahko na Zemlji izkoristi vse za njegov dobiček, ker je namen vseh stvaritev, da služijo človeškemu bitju, kakor tudi vsaki stvaritvi.... ker služenje predstavlja odrešenje za omejene duhove znotraj....
Zaradi tega sàmo človeško bitje daje velik doprinos k temu, če materiji nudi priložnost, da služi, če zase ustvarja stvari, ki izpolnjujejo koristen namen, katere pa lahko zagotovo zopet uživa kot Božji dar; čeprav pa sebe ne smel omejiti z njimi in bi moral vedno razmišljati o duhovnem namenu materialnih stvari na način, da njegove misli in namere niso usmerjeni k pridobivanju materialnih bogastev, da bi si ustvaril udobno življenje in da bi se tako spuščal vse nižje in nižje od stvari, ki so daleč manj razvite od njega.... kar pa zanj predstavlja duhovno nazadovanje....
Razvoj se mora vedno odražati v napredku (mora biti progresiven), ker je cilj zemeljskega življenja človeškega bitja ta, da se popolnoma osvobodi od materialnega ovoja, da se dvigne iznad slednjega, ker bo potem duša sposobna zapustiti fizično telo kot svobodno in neobremenjeno bitje ter se povzpeti v višje sfere.... Nje potem materija ne bo zadrževala in ne bo prisiljena ostati v zemeljskih sferah takrat, ko ona ne živi več na Zemlji....
Vi ljudje se ne zavedate, kako hvaležna je duša, ko se lahko loči od teh sfer. Vendar pa vzemite kot povsem zagotovo to, da je tisto, k čemur na Zemlji stremite z vsemi vašimi čutili, vaš največji sovražnik.... vaša blaženost je namreč v svobodi; in vi ostajate zasužnjeni, vse dokler vas materija še naprej drži v ujetništvu, vse dokler vas še naprej vodi sebična ljubezen, vse dokler se ne osvobodite preko ustrežljive Ljubezni (vse dokler ne služite bližnjim v nesebični Ljubezni)....
Osvobojen bo edino tisti, ki služi.... In vaše življenje v formi človeškega bitja vam nenehno nudi priložnosti, da služite v Ljubezni.... Vi imate svobodno voljo, in vi za razliko od vašega prejšnjega stadija razvoja niste prisiljeni služiti. Na to vas mora spodbuditi Ljubezen; in ustrežljivo Ljubezen bo prakticiral edino človek, ki potisne stran njegovo sebično ljubezen, ki ne želi vzeti, temveč dati. On se bo resnično naučil prezirati materijo; on se bo ločil od nje in se popolnoma osvobodil....
Njegov proces na Zemlji bo uspešno zaključen s popolnim poduhovljenjem njegove duše, ki bo potem lahko dejavna v duhovnem kraljestvu z ogromno količino svetlobe ter moči in bo s služenjem v Ljubezni skrbela za tiste duše, ki še naprej venejo v temi in potrebujejo pomoč, da bi se lahko končno osvobodile iz njihovih okovov.
AMEN
Ta Objava ni uporabljena v nobeni tematski knjigi.
Prenosi
Ponujeni prenosi za knjigo _bookePub
Kindle
Več prenosov
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi
Translations
