Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

PROCES RAZVOJA .... ZAKON PRISILE .... ETAPA SVOBODNE VOLJE ....

Nič ni brez namena in cilja.... Vse kar obstaja, je ustvaril Bog in privedel v življenje, da izpolni (svoj) namen. Posledično temu ima vse prav tako svojo določitev (nalogo, usodo).... služiti mora na tak ali drugačen način, da bi izpolnilo svoj namen. Celo najmanjše delo stvarjenja, najmanjše živo bitje ima svojo nalogo, ki jo mora izpolniti in je do neke mere k temu prisiljeno, ker je vse stvarstvo podložno zakonu narave, in zato ne more delovati v nasprotju tega zakona....

Kljub temu je tudi to, kar je opravljeno pod zakonom prisile prav tako neke vrste služenje, ker bo vedno koristilo enemu drugemu delu stvarstva, kar je nujno za nastanek in ohranitev le tega. Tako torej nič v vesolju ni brez namena in ni nastalo brez razloga. Končni namen in določitev (naloga) pa je osvobajanje duhovne snovi, k čemer prispeva celotno duhovno stvarstvo, v skladu z Božanskim modrim Načrtom od večnosti. Celotno stvarstvo obstaja samo za namen osvoboditve (odrešitve) duhovne snovi, in vsako posamezno delo stvarstva izpolnjuje svojo določitev pod zakonom prisile.

Človek pa je izjema, ker čeprav je prav tako ustvarjalno delo Boga, on kljub temu kar se tiče njegovega razmišljanja, volje in delovanja ni predmet zakona prisile. Zunanji človekov del, telo, je še vedno predmet zakona prisile, ker je sestavljeno iz duhovnih snovi, katere so šele na začetku svojega razvoja. Njegova duša pa uživa določeno količino svobode, lahko se razvije v skladu s svojo svobodno voljo in ni podrejena od Boga danemu zakonu. Kljub temu pa je v svojem razvoju, v svoji osvoboditvi od zemeljske materije odvisna od svoje volje, da služi, ker je torej služenje dejanski namen zemeljskega življenja.... In, ker ni prisiljena služiti, se mora Ljubezen, ki je najbolj običajni (varni) motiv služenja, v njej razviti.

To kar se je dogajalo in je bilo doseženo v času neskončno dolgega obdobja pod zakonom prisile, bo sedaj doživelo svoj vrhunec kot človek vendar v svobodni volji. Človek mora služiti v Ljubezni, da bi se tako dokončno osvobodil stanja zavezanosti, katerega duša občuti kot zavezanost in kot omejitev svoje prvotne obilice Moči in Svetlobe.... Duša človeka lahko doseže ta cilj na Zemlji, če ima resno voljo za to, vendar ji tega ni treba (ne mora) doseči, ker ji je Bog dal svobodo volje, tako, da se lahko svobodno odloči za Njega ali za Njegovega nasprotnika, ki jo je naredil nesvobodno in od katerega se mora osvoboditi.

Služenje iz Ljubezni je ključ do osvoboditve iz tega neskončno dolgega ujetništva....

(6. 5. 1951) To kar je duhovno bitje moralo narediti v skladu z Božjo voljo v dolgem potovanju skozi vse stvarstvo, to sedaj v končni fazi mora narediti v svobodni volji.... služiti mora iz Ljubezni.... Na ta način dokazuje svoje božansko poreklo, kajti Ljubezen karakterizira božansko bitje, in človek sebe ponovno oblikuje v svoj izvirni značaj, ponovno sprejema to, kar je v svobodni volji iz arogance (vzvišenosti) zavrnil. Takoj, ko človek služi iz Ljubezni, je njegov prestopek proti Bogu preklican, on je odrešen greha in je ponovno našel svojo pot nazaj k Bogu, od Katerega se je želel oddaljiti (se je oddaljil).... On prepoznava svoje stanje Božjega otroka in hrepeni vstopiti v pravilen odnos z Očetom ter postati skozi Ljubezen resnični Božji otrok.... Vendar pa se to mora zgoditi v svobodni volji. To je njegov preizkus življenja na Zemlji, katerega mora brezpogojno opraviti.

Človek lahko doseže svoj cilj, ker od Boga prejema pomoč na vsaki mogoči način. Vendar pa lahko on prav tako potuje to dolgo pot razvoja zaman, če na stopnji človeka ne napreduje ali celo nazaduje, kot pa, da gre navzgor. Potem on ponovno zlorabi svojo svobodno voljo.... on ne uporabi mnogih priložnosti, ki so mu dane za dosego cilja, in potem mora prav tako nositi posledice.... ponovnega potovanja skozi celotno stvarstvo. Nekega dne bo on zagotovo dosegel svoj cilj, vendar bitje samo določa čas svojega ujetništva (zvezanosti). Kajti Bog mu je dal svobodno voljo, na katero On prav tako pazi, da bi ono (bitje) lahko postalo popolno. AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Curso de desenvolvimento.... Lei da coacção.... Estágio do livre arbítrio....

Nada é sem propósito e objectivo.... Tudo o que existe foi criado por Deus e trazido à existência para cumprir um propósito. Tudo, portanto, também tem o seu propósito, deve servir de alguma forma para cumprir o seu propósito. Mesmo a mais pequena obra de criação, o mais pequeno ser vivo, tem a sua tarefa, que deve cumprir e é obrigado a fazê-lo, por assim dizer, porque tudo criado está sujeito a uma lei natural e, portanto, não pode agir ilegalmente. No entanto, mesmo aquilo que é realizado ao abrigo da lei da compulsão permanece, por assim dizer, um serviço, pois é sempre em benefício de outra obra de criação, é necessário para a sua criação e manutenção. E por isso não há nada em todo o universo que não tenha um propósito, que por isso seria criado sem propósito. Mas o objectivo e destino final é a libertação do espiritual, para o qual todo o trabalho da criação contribui, portanto, de acordo com o plano divinamente sábio da eternidade. Toda a criação surgiu apenas com o propósito de redimir o espiritual, e cada obra individual da criação cumpre este propósito na lei da compulsão.

Mas é diferente com o ser humano, que é certamente também uma obra da criação de Deus, mas que não está sujeito à lei da compulsão no seu pensamento, vontade e acção. O ser humano exterior, a forma física, ainda está sujeito à lei da compulsão porque ainda é formado a partir do espiritual, que ainda se encontra no início do seu desenvolvimento. A sua alma, porém, tem uma certa liberdade, pode desenvolver-se de acordo com a sua própria vontade e, portanto, não está sujeita a esta lei por Deus. No entanto, o seu desenvolvimento, a sua libertação da escravidão da matéria terrestre, depende também da sua vontade de estar activo no serviço.... Assim, mais uma vez, o serviço é o verdadeiro objectivo da sua existência terrena. E como não é forçado a servir a actividade, o amor, que é o impulso mais seguro para servir a actividade, deve desenvolver-se nela. O que se passou e foi alcançado em tempo infinito na lei da compulsão, deve agora experimentar o seu auge como ser humano, mas em livre arbítrio. O ser humano deve servir no amor para assim se tornar completamente livre do estado vinculado, que o espírito sente como um grilhão e como uma restrição da sua plenitude original de força e luz. A alma do ser humano pode alcançar este objectivo na terra se tiver a vontade séria de o fazer, no entanto, não tem de o alcançar porque Deus lhe deu liberdade de vontade para que o possa escolher livremente a Ele ou ao Seu adversário, que o fez livre e do qual, portanto, tem de se libertar. O amor servente é a chave para se libertar de uma prisão interminável.... (6.5.1951) O que a disponibilidade teve de fazer de acordo com a vontade de Deus no longo curso de toda a criação, fará agora na última fase em livre arbítrio.... deve servir por amor.... Assim, prova a sua origem divina, pois o amor molda o ser divino, e volta a moldar-se naquilo que era desde o início, retoma aquilo de que tinha abdicado de livre vontade por arrogância. Assim que o ser humano serve com amor a sua ofensa contra Deus é levantada, ele emerge do estado de pecado e reencontra o seu caminho de volta a Deus, de Quem ele queria distanciar-se.... (tinha-se distanciado) reconheceu a sua filiação e deseja entrar na relação certa com o Pai, e através do amor ele torna-se um filho de Deus.... Mas tudo tem de acontecer de livre vontade, e esta é a sua prova de vida terrena que ele tem absolutamente de passar. O ser humano pode alcançar o objectivo porque é ajudado por Deus de todas as maneiras, mas também pode ter coberto em vão todo o longo curso do desenvolvimento em estado de compulsão se, em vez de progredir para cima no palco como ser humano, ficar parado ou mesmo regredir. Depois volta a abusar do seu livre arbítrio.... não faz uso das muitas oportunidades que lhe são dadas para alcançar o objectivo, e deve então suportar também as consequências.... uma caminhada renovada por toda a criação. Uma vez atingido o seu objectivo, mas o próprio ser determina a duração da sua vinculação, pois Deus deu-lhe livre arbítrio que Ele também respeita para que ele se torne perfeito...._>Ámen

Prevajalci
Prevod: DeepL