Kot svojega učitelja Me lahko vprašate o čemerkoli in odgovoril vam bom. Dal vam bom pravo razumevanje tistega, kar vam je nejasno, in zlahka boste razumeli. Komur dam sposobnost, da prodre v duhovno spoznanje, čigar duha tako razsvetlim, da bo z enakim duhovnim spoznajem poučeval svoje soljudi, za tega sem gotovo menil, da je primeren. Duhovno se je moral razviti tako, da lahko Jaz sam po njegovi volji stopim v stik z njim. Toda povezanost z Menoj predpostavlja popolno notranjo predanost Meni, ki me edina pritegne, saj vse, kar hrepeni po Meni, Jaz tudi prevzamem. Ljudem nikakor ne postavljam omejitev, tako kot od njih nikoli ne zahtevam, naj se trpinčijo, da bi dosegli Božje kraljestvo. Vse sem Jaz ustvaril, in ko sem vas postavil na Zemljo, sem vam dal tudi pravico, da uporabljate Zemljo in vse, kar je na njej. Ko sem vam kot gospodarjem stvarstva predal Zemljo, je bilo od vas odvisno, kakšen odnos želite ustvariti med seboj in ustvarjenimi bitji, ki vas obkrožajo. Nisem vam dal nobene zapovedi, dal sem vam popolno svobodo, umaknil sem se, pustil sem vas tako rekoč same s svojimi deli. Kajti morali ste preizkusiti svojo voljo. V Moj božanski red ste morali vstopiti po lastni volji, bilo vam je namenjeno, da ostanete v njem in zato ste morali razmišljati in delovati brez Mojega vpliva. Tako ste si morali do vsega, kar vas je obdajalo, ustvariti svoj lasten odnos. Toda moja dela stvarjenja so vsa duhovno oživljena, vi to že obvladate, kar lahko sami vidite; to pomeni, da je vaša duša šla skozi vsa dela stvarjenja, ki so zanjo pomenila prisilno stanje, in to vse dokler je materialna zunanja oblika ni sprostila. Beg duhovnega iz forme je bilo vedno dejanje odrešitve, saj je bila naslednja oblika vedno mehkejša in bolj voljna, dokler duša po neskončno dolgem času ni smela prevzeti svoje zadnje oblike na tej Zemlji. Dober človek zdaj nezavedno počne tisto, kar pomaga duhovnemu bitju, ki je še vedno vezano na obliko, da se povzpne, saj njegova duša pozna stanje trpljenja in ga iz svoje ljubezni želi zmanjšati. In tako je mogoče izvesti dejanje osvoboditve, ki se zdi kruto, pa vendar ga ni mogoče obsoditi kot krutost.... Razlikovati je treba med dejanjem, katerega cilj je zgolj uničenje zaradi hudobne volje in dejanjem, katerega namen je izpolniti namen, ki se človeku zdi dober.... Poleg tega je treba razlikovati med ljudmi in živalmi, ker človek zato, ker zanj ni več utelešenja na zemlji, ne sme nikoli vzeti življenja drugemu človeku. Življenje na Zemlji je zadnja stopnja zorenja duhovnega, medtem ko duhovno v živali še ni doseglo svoje končne oblike, zato je prehod v novo obliko v vezanem stanju ali v človeka posledica ubijanja in ga zato lahko imenujemo napredek. Poleg tega je odločilen način, kako se živali vzame življenje. To mora biti dejanje ljubezni, da je živali prihranjena bolečina in muka. Potreba jo je vedno obravnavati kot božansko bitje, ki ima mojo ljubezen, zato je treba z njo ravnati skrbno, da bo duh v njej začutil ljubezen ljudi in bo pripravljena žrtvovati svoje življenje v korist ljudi.
Ker zdaj služi ljudem v resnici, izpolnjuje svojo zemeljsko nalogo in dosega višjo stopnjo zrelosti, ki ji zagotavlja utelešenje v človeku ali višjo stopnjo razvoja v drugem živem bitju. Ubijanje živali iz brezobzirnosti je greh, ker se s tem predčasno prekine stopnja razvojna. Vendar istega dejanja ne moremo šteti za greh, če je njegov motiv pomoč sočloveku. V kolikšni meri ta pomoč ustreza moji volji, bo prav tako pojasnjeno....
(15.10.1949) Vse, kar jeste, Jaz blagoslavljam, zato ste tudi vi vernega srca in si prizadevate, da bi Me dosegli. Človek, ki si za Mene zavestno prizadeva ali nezavedno deluje v ljubezni in se mi s tem približa, ne more grešiti. Vse, kar bo storil, bo v mojih očeh pravilno, ker je pripravljen živeti, da bi mi ugajal. Tako bo tudi lahko zaužil tisto, kar se mu zdi dobro, ne da bi si fizično ali duhovno škodoval. Če bo upošteval, da z vsako hrano zaužije tudi duhovne snovi, bo razumel, da telesna prehrana vpliva na človekovo dušo v skladu z naravo živali in da je zato treba dati prednost nežni živali, človek ima torej možnost izbire (glej Prehranjevanje). Če pa se človek želi vzdržati uživanja mesa, bo tudi v rastlinskem kraljestvu našel dovolj nadomestkov, vendar mora vedno svobodno izbirati svojo telesno hrano, saj bom Jaz blagoslovil vsako njegovo hrano, če me bo prosil za blagoslov. Presežek pa nikakor ni dober, ker bo takrat človekov jaz izpodrinjen, ker bo prišlo do povečanja duhovnih substanc, ki jih človek poseduje dovolj iz prejšnjih utelešenj in ki lahko pomenijo oviro njegovemu razvoju (glej Izvor duš). Toda v pravi meri se človeku ni treba bati nobenih neugodnih vplivov. Riba pa zagotavlja pošteno mero, ki ne vsebuje nezdravih snovi za dušo in je zato najbolj zdrava hrana za dušo in telo. Jaz vam določene hrane ne zapovedujem, kot vam tudi nobene hrane ne prepovedujem, vedno pa je treba paziti na pripravo, da bo telesna hrana usklajena s človekovo naravo, da se posebno škodljive snovi izločijo in ne morejo več priti v stik s človeško dušo. Človek bo takšne priprave opravil sam, ker je čut za to prejel od Mene, in takoj ko si bo prizadeval za Mene, ga bom naučil, kaj je prav in kaj je Meni všeč....
Amen
PrevajalciPode perguntar-me como seu professor para tudo e eu responder-lhe-ei. Dar-vos-ei a compreensão correcta para o que não é claro para vós e ser-vos-á fácil de compreender. A quem dou a capacidade de penetrar o conhecimento espiritual, cujo espírito assim ilumino para que ele instrua os seus semelhantes com o mesmo conhecimento espiritual, deve ter sido por Mim considerado adequado, deve ter-se desenvolvido espiritualmente de tal forma que Mim mesmo possa entrar em contacto com ele através da sua vontade. Mas uma ligação a Mim pressupõe uma devoção interior completa a Mim que só a mim me atrai, porque o que quer que Me anseie é também apreendido por Mim. Agora não impus de modo algum restrições às pessoas, tal como nunca faço exigências às pessoas para que se mortifiquem a si próprias a fim de alcançarem o reino de Deus. Criei tudo, e quando vos coloquei na terra também vos dei o direito de fazer uso da terra e de tudo sobre ela. Quando vos entreguei a terra como senhores da criação, cabia-vos a vós qual relação quereis criar entre vós e os seres criados que vos rodeiam. Não vos dei mandamentos, deixei-vos liberdade total, recuei, deixei-vos a sós com as Minhas obras, por assim dizer. Pois era suposto testar a sua vontade. Deviam entrar na Minha ordem divina por vossa própria vontade, deviam permanecer dentro dela e, portanto, tinham de pensar e agir sem serem influenciados por Mim. E assim teve de criar a sua própria relação com tudo o que o rodeava.
As minhas obras de criação, porém, estão todas animadas espiritualmente, aquilo que podeis ver que já vos superastes, ou seja, a vossa alma passou por todas as obras de criação que significaram um estado de compulsão por ela, e isto até que a forma material externa a tenha libertado. A fuga do espiritual da forma foi sempre um acto de redenção, pois a forma seguinte foi sempre mais suave e mais rentável até que, após um tempo infinitamente longo, a alma foi autorizada a ocupar a sua última forma nesta terra. O bom ser humano faz agora inconscientemente o que ajuda o ser espiritual, que ainda está obrigado na forma, a ascender, porque a sua alma conhece o estado de tormento e quer reduzi-lo pelo seu amor. E assim pode ser perpetrado um acto de libertação que parece cruel e no entanto não pode ser julgado como crueldade.... (14.10.1949) Deve ser feita uma distinção entre um acto que visa meramente a destruição por má vontade e um acto que visa cumprir um propósito que parece bom para o ser humano.... Além disso, deve ser feita uma distinção entre o ser humano e o animal na medida em que o ser humano nunca poderá tirar a vida de outro ser humano porque não há mais encarnação para ele na terra, porque a vida terrena significa a última estação para a maturação do espiritual, enquanto o espiritual no animal ainda não atingiu a deformação final, pelo que uma transição para uma nova forma no estado vinculado ou para o ser humano é o resultado da matança e pode, portanto, ser chamada de progresso. Além disso, a circunstância em que a vida do animal é tirada é decisiva. Tem de ser um acto de amor na medida em que o animal é poupado à dor e à agonia, pois deve ser sempre visto como uma criatura divina que possui o Meu amor e por isso já tem de ser tratado com cuidado, de modo a que o espírito nele presente sinta amor por parte das pessoas e esteja disposto a sacrificar a sua vida em benefício das pessoas. Uma vez que agora serve as pessoas na verdade, cumpre a sua tarefa terrena e ganha um grau de maturidade mais elevado que assegura a sua encarnação como ser humano ou também um nível mais elevado de desenvolvimento noutro ser vivo. O assassinato de um animal por falta de vontade é um pecado, pois rompe prematuramente uma fase de desenvolvimento. Mas o mesmo acto nunca pode ser considerado como um pecado se o seu motivo for ajudar um ser humano semelhante. A medida em que esta assistência corresponde à Minha vontade deve também ser explicada.... (15.10.1949) Tudo o que come é abençoado por Mim se tiver um coração crente e se esforçar por chegar até Mim. Uma pessoa que luta conscientemente por Mim ou trabalha inconscientemente no amor e por isso está perto de Mim não pode pecar. O que quer que ele faça será correcto aos Meus olhos porque está disposto a viver para Me agradar. Assim, poderá também consumir o que considera bom sem se magoar física ou espiritualmente. Deve apenas considerar que consome substâncias espirituais com cada alimento, será compreensível para ele que o alimento carnal tenha o seu efeito na alma do ser humano de acordo com a natureza do animal e que, portanto, o animal gentil é preferível se o ser humano tiver a escolha. No entanto, se o ser humano quiser abster-se de comer carne, também encontrará substitutos suficientes no reino vegetal, mas deve ser sempre livre de escolher o seu alimento físico, pois abençoarei todos os seus alimentos se Me pedir a bênção. No entanto, o excesso não é de modo algum bom porque então o eu do ser humano será deslocado, porque terá lugar um aumento de substâncias espirituais que o ser humano possui suficientemente das encarnações anteriores e que podem significar um obstáculo ao seu desenvolvimento. Numa medida justa, contudo, o ser humano não precisa de temer qualquer influência desfavorável. Uma medida justa, porém, é garantida pelo peixe, que não contém quaisquer substâncias prejudiciais à alma e é, portanto, o alimento mais benéfico para a alma. Não vos ordeno uma certa comida, tal como não vos proíbo nenhuma comida. Só se deve prestar sempre atenção à preparação para que a alimentação corporal se adapte à natureza do ser humano, para que substâncias particularmente nocivas sejam excretadas e não possam mais entrar em contacto com a alma do ser humano. O ser humano fará ele próprio tais preparativos porque recebeu de Mim o sentimento por isso e, assim que se esforçar por Mim, ser-lhe-á ensinado por Mim o que é correcto e agradável a Mim...._>Ámen
Prevajalci