Srž Kristusovega učenja je Božansko učenje Ljubezni.... Duhovno (to, kar je bilo nekoč ustvarjeno kot popolno, je odpadlo od Boga s svojo lastno svobodno voljo) je bilo omejeno zaradi tega, ker se je oddaljilo od Večne Ljubezni in takó postalo neljubeznivo (zlobno, brez Ljubezni-Boga-Božjega Duha). Ono se je napotilo po Zemeljski stezi po Božji volji: ono je služilo, četudi v stanju prisile. Služenje je namreč posledica Ljubezni, če se le to izvaja prostovoljno.... Torej duhovnemu, da bi se ponovno lahko približalo Bogu, je morala biti ravno tako dana priložnost, da se prostovoljno aktivira v služenju, da razvije Ljubezen, kar pa je mogoče edinole v stadiju razvoja kot človek.
To služenje mora biti storjeno v Ljubezni, brez kakršnekoli prisile, zaradi česar stvaritvi tudi primanjkuje znanja o prejšnjem omejenem stanju (oz. mu je to znanje odvzeto), da se s tem znanjem ne bi vplivalo nanj. Vendar pa mora biti človek v njegovem razvojnem stadiju vseeno seznanjen z njegovo nalogo, in sicer na nek takšen način, da mu dovoljuje svobodo, da prostovoljno veruje. Torej njemu je ta informacija lahko dostavljena edino v obliki učenja (Božje Besede), katero on glede na njegovo voljo lahko sprejme ali pač zavrne, katera pa ne more biti dokazana, temveč je vanjo potrebno zgolj verjeti.
Ljubezen, Njeni učinki in Njeni blagoslovi je tisto, kar je najpomembnejše in kar je potrebno spoznati, da bi Jo lahko sam prakticiral in da bi lahko na samemu sebi izkusil Njeno delovanje. Njegov nadaljnji duhovni razvoj je odvisen edino od Ljubezni. In zato mora biti ljudem omogočeno znanje o tem; potrebno jih je podučiti, kaj je Jezus Kristus Osebno delal (kako je deloval) tako, ko je z Besedo in dejanji oznanjal Ljubezen ter s primerom živel (pokazal) življenje Ljubezni.
Stvaritev iz omejenaga stanja lahko osvobodi edino Ljubezen. In ljudem se ne more dovolj pogosto usmeriti pozornosti, ne more se jih dovolj pogosto opozarjati (jih usmeriti) na to, da morajo živeti življenje v Ljubezni; in zato je Jezus Kristus Svojim učencem dal nalogo, da gredo v svet in da narodom prinesejo učenje Ljubezni (Matej 28:18-20)....
Oni morajo ljudi napotiti na pravilno (pravo) pot, na pot Ljubezni, po kateri se morajo vsi napotiti, če želijo, da zemeljsko življenje obrodi duhovne sadove, kar pa je obenem tudi cilj vsega duhovnega.... popolna osvoboditev iz forme. Namreč učenje, ki oznanja Ljubezen, ima Božansko poreklo; to je učenje, katerega je ravno tako Jezus Kristus Osebno ljudem na Zemlji oznanjal, katerega je torej Jezus Kristus prenesel Svojim stvaritvam. In to učenje absolutno nikoli ne more biti uničeno; zgodilo se bo edino to, da bodo ljudje zapostavili Kristusovo učenje, zaradi česar so naklonjeni temu (mnenju), da je to učenje potrebno iztrebiti (izkoreniniti), ker so njegove zahteve in zapovedi neugodne in niso v skladu z zemeljskimi željami (željami sveta; to, kar svet zahteva).
Božansko učenje Ljubezni govori (uči) o ločitvi od materije. Človek mora biti pripravljen, da od svoje lastnine (premoženja) da bližnjemu; on mora torej premagati lastne želje (zahteve) in se odreči v korist bližnjega. To pa zahteva pravilno Ljubezen do bližnjega, in človek mora sebe vzgojiti v to Ljubezen.
Vendar pa človeštvo stremi k povečevanju zemeljskih bogastev, in ono na določen način deluje v nasprotju z zakonom Ljubezni tako, ko bližnjemu odvzema zemeljske dobrine in to želi pridobiti zase. To je z zakonom dovoljeno. Čeprav pa ni vedno tako, da je človek nepravičen, ko povečuje svoje premoženje. Vendar pa v sebi ubija občutek Ljubezni, kakor obenem tudi povečuje samoljubje in tako onemogoča duhovni razvoj na višje.
Ljubezen do bližnjih bi zmanjšala težnjo k zemeljskegmu bogastvu. Toda ker človeštvo edino v bogastvu in telesnemu ugodju vidi tisto, k čimur je vredno stremeti, in ker edino v tem vidi napredek, ono želi potisniti stran Božansko učenje Ljubezni. Ono ne želi, da se ljudi omejuje pri njihovem stremljenju k svetu; ono v tem Božanskem učenju Ljubezni vidi edinole omejevanje zemeljske življenjske moči in se zato z vsemi sredstvi bori proti temu navideznemu zmanjševanju življenjske moči, ker je ravno to tisto, kar njemu pomeni Božansko učenje Ljubezni.
Tako da se človeštvo nahaja v veliki duhovni nevarnosti.... da se vse bolj oddaljuje od življenja v Ljubezni (vse manj ga živi, uživa v telesnih užitkih) in se podaja v tako trde okove, iz katerih se ne more več osvoboditi, ker je sredstvo osvoboditve edino Ljubezen.... kjer pa se njo potiska stran, tam je osvoboditev popolnoma nemogoča.
Svet se bo boril proti Božanskemu učenju Ljubezni; in povzročil bo največjo duhovno škodo tistim, ki pripadajo svetu. Vendar pa on ne bo absolutno nikoli mogel odstraniti Kristusovega učenja, ker bo vse, kar je človeško delo, minilo. Toda Božansko učenje Ljubezni.... Božja Beseda, Katero je Kristus Osebno prinesel na Zemljo in preko Svojih učencev razširil med vse narode.... bo obstala. Ona je namreč prišla iz Boga; skozi usta Jezusa Kristusa je bila poučevana in z življenjem pokazana na Zemlji, in vedno znova bo od Boga v vsej čistosti dostavljena na Zemljo.... Kar pa je od Boga, to je neminljivo, tako da tudi Božansko učenje Ljubezni za vekomaj ne bo moglo propasti....
AMEN
PrevajalciO núcleo do ensinamento de Cristo é a doutrina divina do amor.... O espiritual estava ligado porque se tinha distanciado do amor eterno e assim se tinha tornado desamoroso. Caminhou no seu caminho terreno segundo a vontade divina, ou seja, serviu, embora em estado de compulsão. Pois o serviço é resultado do amor assim que acontece voluntariamente.... Por isso o ser espiritual, que queria se aproximar de Deus novamente, também tinha que ter a oportunidade de ser voluntariamente útil, ou seja, de levar o amor ao desenvolvimento, o que agora é possível na etapa como ser humano. Este serviço no amor tem de ser feito sem qualquer coerção, razão pela qual o ser também carece do conhecimento do estado vinculado antes, a fim de não ser influenciado por esse conhecimento. Mas no palco, como ser humano, ele tem que receber conhecimento sobre sua tarefa de uma forma que deixe livre sua vontade de fé. Portanto, este conhecimento só lhe pode ser fornecido sob a forma de ensinamentos que ele pode agora aceitar ou também rejeitar, dependendo da sua vontade, que portanto não podem ser provados, mas só têm de ser acreditados. A coisa mais importante que ele tem que reconhecer é o amor, seu efeito e suas bênçãos, para que ele mesmo possa praticá-lo e sentir os efeitos em si mesmo. O seu desenvolvimento espiritual ulterior depende unicamente do amor e, portanto, o seu conhecimento tem de ser tornado acessível às pessoas, tem de lhes ser ensinado o amor, o que Jesus Cristo fez pregando-lhes o amor por palavras e obras e exemplificando a vida de amor. Só o amor pode redimir o ser da escravidão, e isto não pode ser suficiente para as pessoas, elas não podem ser suficientemente admoestadas a viver uma vida de amor, e por isso Jesus Cristo instruiu os seus discípulos a irem ao mundo e trazerem o ensinamento do amor às nações..... Eles deveriam mostrar às pessoas o caminho certo, o caminho do amor, que todos têm que tomar para que a vida terrena lhes traga sucesso espiritual, que é o objetivo de toda atividade espiritual.... completa libertação da forma. O ensinamento que prega o amor é de origem divina, é o ensinamento que o próprio Jesus Cristo proclamou às pessoas na Terra, que Deus, portanto, transmitiu às Suas criações vivas através de Jesus Cristo. E esse ensino nunca poderá ser erradicado, apenas a observância do ensino de Cristo é desprezada pelas pessoas e, portanto, elas também não têm objeção de que o ensino do amor deva ser completamente erradicado, pois seus requisitos e mandamentos são inconvenientes e impedem o desejo terreno. O ensino divino do amor prega o desapego da matéria, o ser humano deve entregar voluntariamente os seus bens ao próximo, assim ele deve superar o seu próprio desejo e despojar-se em favor do próximo. Isto requer amor verdadeiro pelo próximo, e o ser humano deve educar-se para este amor..... A humanidade, porém, esforça-se por aumentar os bens terrenos e, em certa medida, age agora contra a lei do amor, querendo privar o seu próximo dos bens terrenos e adquiri-los para si. Isso é legalmente permitido, ou seja, o ser humano nem sempre comete injustiça quando aumenta seus bens, porém, o sentimento de amor nele é morto, o amor do ego, por outro lado, é fortalecido e assim o desenvolvimento espiritual superior se torna impossível. O amor pelos outros, porém, reduziria a luta pelos bens terrenos e, como a humanidade vê o aumento dos bens e do bem-estar físico como as únicas coisas pelas quais vale a pena lutar e só isso significa progresso para ela, ela quer suprimir o ensinamento divino do amor. Não quer que as pessoas sejam inibidas em seus esforços mundanos, vê neste ensinamento divino do amor uma restrição da vitalidade terrena e agora luta com todos os meios contra a suposta redução da vitalidade, que para ele significa o ensinamento divino do amor. E assim a humanidade está em tremendo perigo espiritual.... para se retirar cada vez mais da vida de amor e cair em grilhões espirituais cada vez mais difíceis dos quais não pode mais se libertar, pois o único solvente é o amor.... onde este é suprimido, é bem impossível se tornar livre. O mundo lutará contra o ensinamento divino do amor e causará o maior dano espiritual entre aqueles que pertencem ao mundo, mas jamais deslocará o ensinamento de Cristo, pois tudo o que é obra do homem perecerá, mas o ensinamento divino do amor.... A Palavra de Deus, que o próprio Cristo transmitiu à terra e através dos Seus discípulos a todas as nações.... permanecerá, pois veio de Deus, foi ensinada e vivida na terra através de Deus em Jesus Cristo e será sempre transmitida à terra novamente por Deus em toda a pureza.... E o que é de Deus é eterno, assim o ensinamento divino do amor também não poderá passar por toda a eternidade...._>Amém
Prevajalci