Srž Kristusovega učenja je Božansko učenje Ljubezni.... Duhovno (to, kar je bilo nekoč ustvarjeno kot popolno, je odpadlo od Boga s svojo lastno svobodno voljo) je bilo omejeno zaradi tega, ker se je oddaljilo od Večne Ljubezni in takó postalo neljubeznivo (zlobno, brez Ljubezni-Boga-Božjega Duha). Ono se je napotilo po Zemeljski stezi po Božji volji: ono je služilo, četudi v stanju prisile. Služenje je namreč posledica Ljubezni, če se le to izvaja prostovoljno.... Torej duhovnemu, da bi se ponovno lahko približalo Bogu, je morala biti ravno tako dana priložnost, da se prostovoljno aktivira v služenju, da razvije Ljubezen, kar pa je mogoče edinole v stadiju razvoja kot človek.
To služenje mora biti storjeno v Ljubezni, brez kakršnekoli prisile, zaradi česar stvaritvi tudi primanjkuje znanja o prejšnjem omejenem stanju (oz. mu je to znanje odvzeto), da se s tem znanjem ne bi vplivalo nanj. Vendar pa mora biti človek v njegovem razvojnem stadiju vseeno seznanjen z njegovo nalogo, in sicer na nek takšen način, da mu dovoljuje svobodo, da prostovoljno veruje. Torej njemu je ta informacija lahko dostavljena edino v obliki učenja (Božje Besede), katero on glede na njegovo voljo lahko sprejme ali pač zavrne, katera pa ne more biti dokazana, temveč je vanjo potrebno zgolj verjeti.
Ljubezen, Njeni učinki in Njeni blagoslovi je tisto, kar je najpomembnejše in kar je potrebno spoznati, da bi Jo lahko sam prakticiral in da bi lahko na samemu sebi izkusil Njeno delovanje. Njegov nadaljnji duhovni razvoj je odvisen edino od Ljubezni. In zato mora biti ljudem omogočeno znanje o tem; potrebno jih je podučiti, kaj je Jezus Kristus Osebno delal (kako je deloval) tako, ko je z Besedo in dejanji oznanjal Ljubezen ter s primerom živel (pokazal) življenje Ljubezni.
Stvaritev iz omejenaga stanja lahko osvobodi edino Ljubezen. In ljudem se ne more dovolj pogosto usmeriti pozornosti, ne more se jih dovolj pogosto opozarjati (jih usmeriti) na to, da morajo živeti življenje v Ljubezni; in zato je Jezus Kristus Svojim učencem dal nalogo, da gredo v svet in da narodom prinesejo učenje Ljubezni (Matej 28:18-20)....
Oni morajo ljudi napotiti na pravilno (pravo) pot, na pot Ljubezni, po kateri se morajo vsi napotiti, če želijo, da zemeljsko življenje obrodi duhovne sadove, kar pa je obenem tudi cilj vsega duhovnega.... popolna osvoboditev iz forme. Namreč učenje, ki oznanja Ljubezen, ima Božansko poreklo; to je učenje, katerega je ravno tako Jezus Kristus Osebno ljudem na Zemlji oznanjal, katerega je torej Jezus Kristus prenesel Svojim stvaritvam. In to učenje absolutno nikoli ne more biti uničeno; zgodilo se bo edino to, da bodo ljudje zapostavili Kristusovo učenje, zaradi česar so naklonjeni temu (mnenju), da je to učenje potrebno iztrebiti (izkoreniniti), ker so njegove zahteve in zapovedi neugodne in niso v skladu z zemeljskimi željami (željami sveta; to, kar svet zahteva).
Božansko učenje Ljubezni govori (uči) o ločitvi od materije. Človek mora biti pripravljen, da od svoje lastnine (premoženja) da bližnjemu; on mora torej premagati lastne želje (zahteve) in se odreči v korist bližnjega. To pa zahteva pravilno Ljubezen do bližnjega, in človek mora sebe vzgojiti v to Ljubezen.
Vendar pa človeštvo stremi k povečevanju zemeljskih bogastev, in ono na določen način deluje v nasprotju z zakonom Ljubezni tako, ko bližnjemu odvzema zemeljske dobrine in to želi pridobiti zase. To je z zakonom dovoljeno. Čeprav pa ni vedno tako, da je človek nepravičen, ko povečuje svoje premoženje. Vendar pa v sebi ubija občutek Ljubezni, kakor obenem tudi povečuje samoljubje in tako onemogoča duhovni razvoj na višje.
Ljubezen do bližnjih bi zmanjšala težnjo k zemeljskegmu bogastvu. Toda ker človeštvo edino v bogastvu in telesnemu ugodju vidi tisto, k čimur je vredno stremeti, in ker edino v tem vidi napredek, ono želi potisniti stran Božansko učenje Ljubezni. Ono ne želi, da se ljudi omejuje pri njihovem stremljenju k svetu; ono v tem Božanskem učenju Ljubezni vidi edinole omejevanje zemeljske življenjske moči in se zato z vsemi sredstvi bori proti temu navideznemu zmanjševanju življenjske moči, ker je ravno to tisto, kar njemu pomeni Božansko učenje Ljubezni.
Tako da se človeštvo nahaja v veliki duhovni nevarnosti.... da se vse bolj oddaljuje od življenja v Ljubezni (vse manj ga živi, uživa v telesnih užitkih) in se podaja v tako trde okove, iz katerih se ne more več osvoboditi, ker je sredstvo osvoboditve edino Ljubezen.... kjer pa se njo potiska stran, tam je osvoboditev popolnoma nemogoča.
Svet se bo boril proti Božanskemu učenju Ljubezni; in povzročil bo največjo duhovno škodo tistim, ki pripadajo svetu. Vendar pa on ne bo absolutno nikoli mogel odstraniti Kristusovega učenja, ker bo vse, kar je človeško delo, minilo. Toda Božansko učenje Ljubezni.... Božja Beseda, Katero je Kristus Osebno prinesel na Zemljo in preko Svojih učencev razširil med vse narode.... bo obstala. Ona je namreč prišla iz Boga; skozi usta Jezusa Kristusa je bila poučevana in z življenjem pokazana na Zemlji, in vedno znova bo od Boga v vsej čistosti dostavljena na Zemljo.... Kar pa je od Boga, to je neminljivo, tako da tudi Božansko učenje Ljubezni za vekomaj ne bo moglo propasti....
AMEN
PrevajalciLe noyau de la Doctrine du Christ est la divine Doctrine de l'amour. Le spirituel a été lié parce qu'il s'était éloigné de l'éternel Amour et donc il était devenu sans amour. Il a parcouru sa voie terrestre selon la Volonté divine, c'est-à-dire qu’il a servi, même si c’était dans l'état d'obligation, parce que servir est une conséquence de l'amour, dès que celui-ci se produit librement. Donc au spirituel qui voulait de nouveau s'approcher de Dieu, il devait être donné la possibilité de s'activer en servant librement, c'est-à-dire de porter au développement l'amour, chose qui maintenant dans le stade d’homme est possible. Ce service dans l'amour doit être exécuté sans aucune contrainte, c’est pour cela qu’à l'être il manque le savoir sur l'état lié précédent, pour qu’il ne soit pas influencé à travers ce savoir. Mais dans le stade d’homme il doit de toute façon lui arriver la connaissance sur sa tâche, mais d’une manière qui lui laisse sa liberté de volonté de foi. Donc cette connaissance peut lui être apportée seulement sous forme d'enseignements que maintenant il peut accepter ou bien aussi rejeter, mais qui ne peuvent être prouvés, ils doivent seulement être crus. La chose la plus importante qu'il doit reconnaître, est l'amour, son effet et ses Bénédictions, pour que lui-même le pratique et puisse en sentir les effets sur lui-même. Son développement spirituel ultérieur dépend uniquement de l'amour et donc aux hommes il doit leur être ouvert le savoir, à eux il doit être enseigné l'amour, ce que Jésus Christ a fait lorsqu’il a prêché l’amour en Parole et en Action et a vécu sa vie dans l'amour pour eux à titre d'exemple. Seulement l'amour peut libérer l'être de l'état lié et cela ne peut pas être assez expliqué aux hommes, ils ne peuvent pas être assez mis en garde pour mener une vie dans l'amour et donc Jésus Christ a chargé Ses disciples d'aller dans le monde et porter aux peuples la Doctrine de l'amour. Ils devaient indiquer la voie de l'amour aux hommes, et tous doivent la parcourir pour que la vie terrestre leur procure le succès spirituel car le but de tout le spirituel est la totale libération de la forme. Une Doctrine qui maintenant prêche l'amour est d'Origine divine, c’est la Doctrine que Jésus Christ a annoncé aux hommes sur la Terre, que donc Dieu a transmise à Ses créatures par Jésus Christ. Et cette Doctrine ne pourra jamais et encore jamais être anéantie, les hommes doivent seulement obéir et suivre la Doctrine du Christ et donc ils ne se heurtent pas au fait que cette Doctrine de l'amour puissent être anéantie, parce que ses exigences et ses Commandements sont un obstacle au désir terrestre. La divine Doctrine de l'amour prêche le détachement de la matière, l'homme doit donner librement ce qu’il possède au prochain, il doit donc dépasser son désir et s’en libérer à l'avantage du prochain. Cela exige un vrai amour pour le prochain et à cela l'homme doit s’éduquer. Mais l'humanité aspire à l'augmentation des biens terrestres et d’une certaine manière elle agit maintenant contre la loi de l'amour, en voulant soustraire et s'approprier le bien terrestre du prochain. Cela est permis par la loi, c'est-à-dire que l'homme ne commet pas toujours une faute s'il augmente sa possession, par contre il renforce l'amour de soi et donc il rend impossible le développement spirituel vers le Haut. Cependant l'amour pour le prochain diminuerait la tendance au bien terrestre et vu que l'humanité voit dans l’augmentation de sa possession et dans le bien-être corporel l'unique chose désirable et qu’en cela elle voit l'unique progrès possible, elle veut repousser la divine Doctrine de l'amour. Elle ne veut pas que les hommes soient empêchés dans leurs tendances mondaines par cette divine Doctrine de l'amour car elle y voit une limitation de la force vitale terrestre et maintenant elle combat avec tous les moyens contre cette présumée diminution de la force vitale, chose qui pour elle est contrariée par la divine Doctrine de l'amour. Et ainsi l'humanité est dans un immense danger spirituel de se soustraire toujours plus à la vie d'amour et donc de tomber dans des chaînes spirituelles toujours plus dures, dont elle ne pourra plus se libérer, parce que l'unique moyen pour cela est seulement l'amour, et là où celui-ci est repoussé, il est impossible de devenir libre. Le monde combattra contre la divine Doctrine de l'amour et causera le plus grand dommage spirituel à ceux qui n’appartiennent pas au monde, mais elle ne repoussera jamais et encore jamais la Doctrine du Christ, parce que tout ce qui est œuvre d'homme passera, mais la divine Doctrine de l'amour, la Parole de Dieu que le Christ Lui-Même a guidée sur la Terre et qu'Il a fait transmettre à tous les peuples à travers Ses disciples, restera existante, parce qu'elle est venue de Dieu, enseignée et vécue au travers de Dieu en Jésus Christ et de nouveau elle est toujours guidée par Dieu à la Terre dans toute sa pureté. Et ce qui est de Dieu, est impérissable, donc la divine Doctrine de l'amour ne pourra passer dans toute l'Éternité.
Amen
Prevajalci