Prakticirati najbolj čisto, najbolj nesebično Ljubezen do bližnjega je napopisno dragoceno za razvoj duše. Ta dejavnost ji že na Zemlji prinaša visoko stopnjo zrelosti, in duša bo, ko umre, prepoznala blaženo pot, katero je prehodila. Človek mora biti vedno pripravljen služiti in dajati.... on mora koristi bližnjega vedno postaviti iznad svojih koristi; najgloblja spodbuda (impulz) ga mora spodbuditi na vsa dela, ki se nanašajo na to, da to koristi (dene dobro) bližnjemu. On mora misliti na njegovo telo in dušo, mu pomagati v zemeljski težavi in si poleg tega prizadevati odstraniti njegovo duhovno težavo (siromaštvo, bedo). Prakticirati Ljubezen je v zemeljskem življenju najplemenitejša naloga človeka ter resnična hoja za Jezusom. To namreč zajema vse, kar Bog zahteva od njega.... Človek, ki je dejaven v Ljubezni, bo postal blag in potrpežljiv ter bo obenem tudi miroljuben in usmiljen. Če namreč on ljubi svoje bližnje, vse vrline postanejo del njega, ker je Ljubezen Božanska in na ta način ravno tako izpopolnjuje človeško bitje. Če sedaj človek misli na revno (bedno) stanje duše nekega zavedenega človeka, ga bo to ganilo in prebudilo njegovo dejavno pomoč.... on bo dal to, kar drugemu primanjkuje; in uvedel ga bo v Resnico, ker bo njegova moč spoznanja omogočila, da vedno najde tisto pravo stvar, da bi uspešno ublažil težavo neke takšne duše, ki je brez znanja (je v temi). Lotiti se odrešenja duše bližnjega je največje delo usmiljenja, ker se on s tem izogne neizmernemu trpljenju, katero čaka dušo v onostranstvu. Vendar pa, ker je to delo zahtevno, morata vedno vladati potrpežljivost in Ljubezen; in da bi bilo to uspešno, sta potrebni največja Ljubezen in potrpežljivost. Pot na višje je mogoča edino preko Ljubezni; Ljubezen ne more biti nikoli izključena, ker je Bog Ljubezen (1 Janez 4:8, 16).... Iskanje Boga, brez da bi se ostalo v Ljubezni, bo vedno brezuspešno, ker se Večno Ljubezen (Boga-Jezusa Kristusa Osebno) lahko najde edino preko dejavne (aktivne) Ljubezni do bližnjega.... Vendar pa se ravno Ljubezen tako malo spoštuje; in zaradi tega je stanje človeških duš tako nizko, da je največja težava teh duš neizbežna. Da pa bi se duša v onostranstvu izognila tej težavi (nesreči), mora biti človek že na Zemlji prizadet (potlačen), da se tako v njemu razvije Ljubezen, da si tako prizadevajo, da eden drugemu olajšajo zemeljsko usodo, preko česar bo obenem tudi zmanjšana težava. Duša namreč za svojo korist potrebuje drugačna sredstva od telesa. Duši denejo dobro edino dela Ljubezni; njej največ pomaga vse to, kar telo sebe prikrajša v korist bližnjega. Zaradi tega morajo ljudje vedno paziti na to, da obrzdajo (premagajo) svoje samoljubje in da vse, kar sami mislijo, da je vredno, prepustijo (dajo, podelijo z) bližnjim. In če človek tako stremi k zrelosti svoje duše, potem ravno tako ni potrebno, da zamudi priložnost, da pomaga bližnjemu pri dozorevanju duše tako, da mu rade volje in z veseljem daje od svojega znanja o Resnici.... tako, da ga poučuje o Bogu, o Njegovi neskončni Ljubezni in usmiljenju ter o človekovi resnični nalogi (na Zemlji). Če on uspe rešiti eno dušo iz teme, če je on resnično nesebično dejaven (aktiven) v Ljubezni do bližnjega, mu to obenem tudi prinaša veličastno nagrado, ker je duhovna težava med ljudmi veliko večja od telesnega trpljenja. In zato prakticirajte Ljubezen, da tako odrešujoče delujete na Zemlji!
AMEN
PrevajalciPraticar o amor ao próximo mais puro e altruísta é inexprimivelmente valioso para o desenvolvimento da alma. Esta atividade na Terra já lhe traz um alto grau de maturidade e, quando morre, a alma reconhece o caminho abençoado que percorreu. O ser humano deve estar sempre disposto e pronto a servir.... Ele deve sempre colocar o bem-estar dos seus semelhantes à frente do seu próprio bem-estar, o seu instinto mais íntimo deve levá-lo a fazer todas as obras em benefício dos seus semelhantes. Ele deve pensar no seu corpo e alma, ajudá-lo na adversidade terrena e acima de tudo tentar remediar a sua adversidade espiritual. Praticar o amor na vida terrena é a tarefa mais nobre do homem e o verdadeiro seguimento de Jesus. Pois inclui tudo o que Deus requer dele.... Uma pessoa que é amorosamente ativa tornar-se-á gentil e paciente, será também amante da paz e misericordiosa, pois se ama seus semelhantes todas essas virtudes são suas, pois o amor é divino e, portanto, enobrece também a natureza do ser humano. Se o ser humano agora considera o pobre estado de alma de uma pessoa em erro, ele terá piedade dele e deixará a sua ajuda activa tornar-se activa.... ele dará o que falta ao outro e o apresentará à verdade, pois seu poder de realização sempre lhe permite encontrar o que é certo para controlar com sucesso as dificuldades de uma alma tão ignorante. Cuidar da salvação da alma de um ser humano é a maior obra de misericórdia, pois lhe poupa o sofrimento indizível que espera uma alma imperfeita no além. E a paciência e o amor devem sempre prevalecer, pois este trabalho é árduo e, portanto, requer o maior amor e paciência para que o sucesso seja alcançado. O caminho da ascensão só pode ser percorrido através do amor; o amor nunca pode ser eliminado, pois Deus é amor.... Buscar a Deus sem amor não será bem sucedido, pois o amor eterno só pode ser encontrado através do amor de vizinhança ativa.... No entanto, o amor em particular é tão pouco respeitado e o estado de alma das pessoas é, portanto, tão baixo que as maiores privações dessas almas são inevitáveis. E para que a alma seja poupada desta adversidade no além, o homem ainda deve ser visitado na Terra, para que o amor se desenvolva nele, para que uma pessoa tente tornar o destino terreno suportável para a outra e assim reduzir a adversidade espiritual. Pois a alma precisa de outros meios que não o corpo para o seu bem-estar. Só as obras de amor beneficiam a alma, tudo aquilo que o corpo se nega a si mesmo em favor do semelhante o ajudará a ascender. E por isso as pessoas devem ter sempre o cuidado de suprimir o seu amor-próprio e deixar que tudo o que lhes pareça desejável vá para o seu semelhante. E assim, se o ser humano se esforça pela maturidade da sua alma, também não deve descuidar de ajudar o seu semelhante a atingir a maturidade da alma, dando-lhe de bom grado e com alegria o seu conhecimento da verdade.... instruindo-o sobre Deus, Seu infinito amor e misericórdia e sobre a tarefa real do ser humano na Terra. E se ele conseguiu salvar uma alma das trevas, foi verdadeiramente desinteressadamente ativo no amor ao próximo, e isso lhe rendeu a recompensa mais gloriosa, pois as dificuldades espirituais da humanidade são muito maiores do que as tribulações físicas. E, portanto, pratica o amor para que tenhas um efeito redentor na terra....
Amém
Prevajalci