1360 LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA.... ZEMELJSKA IN DUHOVNA TEŽAVA....
29 marec 1940: Knjiga 23
Prakticirati najbolj čisto, najbolj nesebično Ljubezen do bližnjega je napopisno dragoceno za razvoj duše. Ta dejavnost ji že na Zemlji prinaša visoko stopnjo zrelosti, in duša bo, ko umre, prepoznala blaženo pot, katero je prehodila. Človek mora biti vedno pripravljen služiti in dajati.... on mora koristi bližnjega vedno postaviti iznad svojih koristi; najgloblja spodbuda (impulz) ga mora spodbuditi na vsa dela, ki se nanašajo na to, da to koristi (dene dobro) bližnjemu. On mora misliti na njegovo telo in dušo, mu pomagati v zemeljski težavi in si poleg tega prizadevati odstraniti njegovo duhovno težavo (siromaštvo, bedo). Prakticirati Ljubezen je v zemeljskem življenju najplemenitejša naloga človeka ter resnična hoja za Jezusom. To namreč zajema vse, kar Bog zahteva od njega.... Človek, ki je dejaven v Ljubezni, bo postal blag in potrpežljiv ter bo obenem tudi miroljuben in usmiljen. Če namreč on ljubi svoje bližnje, vse vrline postanejo del njega, ker je Ljubezen Božanska in na ta način ravno tako izpopolnjuje človeško bitje. Če sedaj človek misli na revno (bedno) stanje duše nekega zavedenega človeka, ga bo to ganilo in prebudilo njegovo dejavno pomoč.... on bo dal to, kar drugemu primanjkuje; in uvedel ga bo v Resnico, ker bo njegova moč spoznanja omogočila, da vedno najde tisto pravo stvar, da bi uspešno ublažil težavo neke takšne duše, ki je brez znanja (je v temi). Lotiti se odrešenja duše bližnjega je največje delo usmiljenja, ker se on s tem izogne neizmernemu trpljenju, katero čaka dušo v onostranstvu. Vendar pa, ker je to delo zahtevno, morata vedno vladati potrpežljivost in Ljubezen; in da bi bilo to uspešno, sta potrebni največja Ljubezen in potrpežljivost. Pot na višje je mogoča edino preko Ljubezni; Ljubezen ne more biti nikoli izključena, ker je Bog Ljubezen (1 Janez 4:8, 16).... Iskanje Boga, brez da bi se ostalo v Ljubezni, bo vedno brezuspešno, ker se Večno Ljubezen (Boga-Jezusa Kristusa Osebno) lahko najde edino preko dejavne (aktivne) Ljubezni do bližnjega.... Vendar pa se ravno Ljubezen tako malo spoštuje; in zaradi tega je stanje človeških duš tako nizko, da je največja težava teh duš neizbežna. Da pa bi se duša v onostranstvu izognila tej težavi (nesreči), mora biti človek že na Zemlji prizadet (potlačen), da se tako v njemu razvije Ljubezen, da si tako prizadevajo, da eden drugemu olajšajo zemeljsko usodo, preko česar bo obenem tudi zmanjšana težava. Duša namreč za svojo korist potrebuje drugačna sredstva od telesa. Duši denejo dobro edino dela Ljubezni; njej največ pomaga vse to, kar telo sebe prikrajša v korist bližnjega. Zaradi tega morajo ljudje vedno paziti na to, da obrzdajo (premagajo) svoje samoljubje in da vse, kar sami mislijo, da je vredno, prepustijo (dajo, podelijo z) bližnjim. In če človek tako stremi k zrelosti svoje duše, potem ravno tako ni potrebno, da zamudi priložnost, da pomaga bližnjemu pri dozorevanju duše tako, da mu rade volje in z veseljem daje od svojega znanja o Resnici.... tako, da ga poučuje o Bogu, o Njegovi neskončni Ljubezni in usmiljenju ter o človekovi resnični nalogi (na Zemlji). Če on uspe rešiti eno dušo iz teme, če je on resnično nesebično dejaven (aktiven) v Ljubezni do bližnjega, mu to obenem tudi prinaša veličastno nagrado, ker je duhovna težava med ljudmi veliko večja od telesnega trpljenja. In zato prakticirajte Ljubezen, da tako odrešujoče delujete na Zemlji!
AMEN
Ta Objava ni uporabljena v nobeni tematski knjigi.
Prenosi
Ponujeni prenosi za knjigo _bookePub
Kindle
Več prenosov
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi
Translations
