Neodgovorna je lahkomiselnost, ko se ne misli na Gospodarja, preden se začne s kakršnimkoli delom. Če ima človek na razpolago, da prejme Gospodarjev blagoslov, kateri mu potem omogoča, da celotno delo postane láhko in uspešno, in on pri tem ne usmerja pozornosti na ta blagoslov, potem celotno breme in odgovornost ostajajo na njegovih ramenih; in on se bo moral zaradi tega veliko bolj truditi, kot pa da se preda Gospodarju in Ga prosi za Njegovo pomoč.... Vendar pa tam, kjer je na Zemlji delo uspešno tudi brez izmoljene pomoči in človek verjame, da ne potrebuje Božjega blagoslova, pri uspehu tega dela ne sodelujejo vedno dobre sile, temveč pogosto uspeva s pomočjo nasprotne sile, da bi se človeku preprečilo, da bi se v molitvi za pomoč obrnil na Stvarnika neba in Zemlje (Jezusa Kristusa).
Zaradi tega neko navidez uspešno prizadevanje, brez sodelovanja Božanskega Gospodarja, ne sme pripeljati do napačnega stališča.... iz tega se ne sme napačno zaključiti, da človek lahko (uspe) brez Božanske pomoči, da pa mu to ne škoduje.... vse dokler je on povsem brez znanja in si tako brez Božanskih zapovedi ne izmoli blagoslova, mu to ne bo povzročilo škode in on bo zaščiten pred nasprotno silo. Toda če on prizna večno Božanstvo in v Njem prizna večnega Stvarnika ter Upravljalca zemeljskega življenja, vendar pa si on prizadeva, da svojo zemeljsko dejavnost izvaja brez Njegove pomoči, potem mu bo pogosto ponujen odpor....
On bo moral na napakah in na oteženem uspehu prepoznati svojo šibkost; moral bo spoznati, da uspeh njegovega dela ni vedno v njegovih rokah. Občutil bo, da mu se od zgoraj nudi nek določen odpor, katerega pa on preko pravilnega razmišljanja lahko popravi. In če je pravilno izkoristil razmišljanje in se s polnim zaupanjem predal Očetu na nebu ter Mu predal svoje delo in uspeh le tega, bo on dostojen blagoslova od zgoraj in se mu nikoli ne bo potrebno bati, da bo ostal brez blagoslova, vse dokler želi biti v Božjem blagoslovu in to izraža preko molitve in popolnega zaupanja.
Biti v Božjem blagoslovu pomeni na lahek način iti preko življenja, biti brez zemeljskih skrbi in to, da Mu lahko predaš vse težave.... Zavedanje o tem povzroči, da je človek vesel in da gre veder preko življenja. On ne nosi več sam odgovornosti, temveč jo je predal Gospodarju; in samo tam, kjer se človek omaja v veri ali je malomaren v molitvi, ponovno naleti na življenjske težave, katere pa ga ponovno pripeljejo (spodbudijo) na razmišljanje o tem, da je brez Božanske pomoči sam slaboten (nebogljen), da tako človek jasno spozna, da gre njegova zemeljska pot v napačno smer, če ne uporabi (izkoristi) Božanske pomoči in Očeta na nebu zavestno ne prosi za blagoslov....
AMEN
PrevajalciE’ una leggerezza da irresponsabili, quando non si pensa al Signore prima che venga intrapreso un qualsiasi lavoro. Quando agli uomini è a disposizione di ricevere la Benedizione del Signore che gli rende poi tutto il lavoro facile e ricco di successo e lui non bada a questa Benedizione, allora tutto il peso e la responsabilità riposa unicamente sulle sue spalle e perciò deve tribolare ed affaticarsi molto di più di quando si affida al Signore e chiede la Sua Assistenza. Ma dove il lavoro sulla Terra è di successo anche senza l’Aiuto supplicato e l’uomo crede di non aver bisogno della Benedizione di Dio, là non partecipa sempre la forza spirituale buona nella riuscita del lavoro, ma questa sorge sovente con il sostegno del potere avverso per impedire l’uomo di rivolgersi per l’Assistenza al Creatore del Cielo e della Terra. Quindi un apparente tendere al successo sulla Terra senza essere ricorso al Signore divino non deve irretire o essere falsamente valutato, non deve esserne tratta la conclusione d’inganno che l’uomo possa benissimo far a meno dell’Aiuto divino senza averne alcun danno; soltanto fino a quando è totalmente ignaro e quindi manca inconsapevolmente di richiedere la Benedizione secondo il Comandamento divino, non avrà nessuno svantaggio e sarà protetto dall’influenza del potere avverso; ma quando riconosce un’eterna Divinità e riconosce in Lei il suo Creatore e Guida nell’esistenza terrena, ma pensa di svolgere la sua attività terrena senza il Suo Contributo, gli verrà ora anche prestato sovente resistenza dall’Alto. Dovrà riconoscere la sua impotenza nel fallimento e nel successo più difficile; dovrà ammettere che non ha sempre in mano la riuscita del suo lavoro, che dall’Alto gli viene opposta una certa resistenza che lui stesso può sospendere mediante il giusto pensare. E quando ha usato bene il pensare e si rivolge fiducioso al Padre nel Cielo e Gli affida il suo lavoro e il relativo successo, allora sarà degnato della Benedizione dall’Alto e non avrà mai più da temere che questa gli venga sottratta, finché desidera stare nella Benedizione di Dio e lo dimostra mediante la preghiera e la fiduciosa dedizione. Stare nella Benedizione di Dio significa poter passare attraverso la vita senza difficoltà, essere privato di preoccupazioni terrene e poter consegnare ogni difficoltà a Lui. Questa consapevolezza fa passare l’uomo attraverso la vita lieto e contento, non porta più la responsabilità da solo, ma l’ha consegnata al Signore, e soltanto dove l’uomo vacilla nella fede o diventa trascurato nella preghiera, allora gli si presentano di nuovo anche delle miserie della vita e lo spingono nuovamente alla riflessione sulla propria debolezza senza l’Aiuto divino, in modo che l’uomo riconosca chiaramente che la sua via terrena conduce nell’errore se non si serve dell’Aiuto divino e non chiede coscientemente la Benedizione del Padre nel Cielo.
Amen
Prevajalci