3244 POZNAVANJE SAMEGA SEBE.... DELO NA DUŠI.... MILOST.... PONIŽNOST....

4 september 1944: Knjiga 42

Človeško bitje se izpostavlja največji nevarnosti, če se preda občutku, da je zadovoljen s samim seboj, če se ima za visoko duševno razvitega in ne pozna sebe. Njemu namreč primanjkuje ponižnosti, katero pa bo on moral pokazati Bogu, če želi prejeti Njegovo milost, da bi se razvijal naprej. Samo nekdo, ki se ima za majhnega, bo težil k temu, da se povzpne. Samo nekdo, ki se čuti šibkega, bo prosil za moč; in če on v molitvi ponižno pride k Očetu, mu je lahko dana ta moč. Človeško bitje bi moralo nenehno delati na napredovanju samega sebe, kar pa lahko stori edino, če se ima za nepopolnega, če se zaveda svojih napak in slabosti ter jih poizkuša odstraniti. Za vsak korak k popolnosti se mora z naporom (trudom) izboriti, ker borba proti lastnim napakam in slabostim zahteva borbo proti samemu sebi, proti lastnim hlepenjem, človekovi težnji k svetu, k materjalnim imetjem, proti človekovim zlobnim instinktom (nagonom), ki duši otežujejo osvobajanje duha.

In ta borba ni lahka, vse dokler telo še naprej postavlja zahteve, ki onemogočajo njegovo duševno zrelost. Vendar pa se mora človeško bitje najprej prepoznati (spoznati). On mora vedeti, da Bog zahteva celotno (popolno) spremembo v Ljubezen; in on mora kontemplirati (globoko premišljevati), kaj pomeni ta sprememba v Ljubezen.... da se v osebi ne bi smela pojaviti nobena zla misel in zato nobena zlobna namera izvedena v delo, da mora biti vsaka kretnja človekovega srca častna in blaga, da se je potrebno boriti proti vsem slabim navadam in da se mora človeško bitje uriti, da postane blag, miroljuben, potrpežljiv, sočuten in ponižen. On se mora nenehno preverjati; in zopet bo vedno znova odkril slabosti in pomanjkljivosti, če to delo svojega napredovanja vzame resno.... on ne bo zadovoljen s samim seboj, vse dokler živi na Zemlji, ker on na Zemlji ne bo postal tako popoln, da ne bi bilo ničesar, kar bi lahko kritiziral (kjer bi lahko našel napako-nepopolnost). On, vse dokler živi, mora stremeti k popolnosti; in on bo zaradi njegove ostre samokritike edino to delal, vse dokler se zaveda njegove nepopolnosti in vse dokler je popolnoma odločen, da hodi po stezi vzpona.... In zato mora ostati v zelo globoki ponižnosti, sebe ter svoje delo imeti za majhne in celo še bolj iskreno prositi za dar milosti, da bo tako Božja moč tekla k njemu in mu omogočala, da izvaja delo izboljšanja njegove duše, ker Bog daje milost ponižnim (Jakob 4:6; 1 Peter 5:5).

AMEN

Ta Objava ni uporabljena v nobeni tematski knjigi.

Prenosi

Ponujeni prenosi za knjigo _book
 ePub  
 Kindle  
  Več prenosov

Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
 Rokopisi