2817 KRISTUSOVO UČLOVEČENJE....

19 julij 1943: Knjiga 37

Ne obstaja večji problem od Kristusovega učlovečenja.... Ta problem pa kljub najboljši volji in povezanosti z Bogom ne bo mogel biti rešen, vse dokler človek prebiva na Zemlji. Namreč ogromna je milost, da Bog daje ljudem razlago na njim dojemljiv način; da jim daje razlago o pomenu dela odrešenja, da tako ne gredo mimo, brez da ne bi bili ganjeni z največjim delom milosti.... vendar pa vse te razlage ne zadostujejo za to, da si je učlovečenje Boga v človeku Jezusu mogoče zamisliti; to je bilo namreč delo Božanske Ljubezni, za katerega pa ljudje še nimajo nikakršnega merila, ker ne poznajo kraljestva svetlobe in zato ne morejo imeti nikakršne predstave, v kako nizko stopnjo razvoja se je utelesilo večno Božanstvo in kako je zato potrebno ceniti to utelešenje. Učlovečenje Kristusa je torej delo milosti, katerega se z največjo Božjo Ljubeznijo ne da več prekositi. On je dokaz najglobljega sočutja/usmiljenja in največje pripravljenosti za pomoč, za katero je neko bitje sposobno, da z Njegovo prisotnostjo osreči duhovno v največji težavi; da kot najjasnejša svetloba stopi v mračno senco in da kot najčistejša Ljubezen prebiva v enakem utelešenju med ljudmi, kateri so postali brez Ljubezni in neusmiljeni. To ljudem ni razumljivo, ker oni, ker sami niso dovolj sposobni ljubiti, ne morejo niti približno izmeriti Božje Ljubezni; ona je njim nedojemljiva, ker oni niti ne vedo, kaj za Ljubezen pomeni, da mora poleg Sebe prenašati brezčutnost.... Ljubezen je namreč nebeška in Božanska, medtem ko je brezčutnost iz brezna (pekla), tako da Božansko poleg Sebe prenaša (trpi) satansko.... Čistoča in svetloba sta prebivali poleg greha in teme, moč in sila poleg nemoči ter šibkosti volje, Ljubezen in dobrota poleg sovraštva ljudi, h katerim se je Bog spustil v Jezusu.... In ne samo to, da so bili ljudje šibki zaradi njihove stopnje razvoja, ampak je njihovo od Boga oddaljeno življenje za seboj potegnilo to šibkost, kar pa je pomenilo ogromno duhovno temo, katera je bila razlog, da se je Bog utelesil med ljudmi; da je se je On odel z zemeljskim ovojem, da bi za ljudi živel primer življenja, katerega bi tudi oni morali živeti, da bi se Mu približali.... On Sam je postal človek in se je iz višine spustil v brezno. On je Svojo polnost svetlobe ogrnil s formo, katera je sama kot substanco vsebovala še nezrelo duhovno. Ta nezrela zunanja oblika je pri duhovnem delovanju še vedno ovirala Božansko Ljubezen, katera je bila v njej zakrita, tako da se je telo preko volje človeka Jezusa moralo popolnoma absorbirati v Ljubezen, preden je Božanska Ljubezen v Njem lahko delovala. Človek Jezus pa je moral prestati ta izpit volje, da bi sedaj deloval in oznanjal v Bogu enaki volji.... Šele sedaj se je večno Božanstvo lahko izrazilo preko Njega, Kateri je izpolnil vse pogoje, da bi se Ono Sámo lahko v Njem razodelo (manifestiralo, prikazalo); da je tako skozi Njega lahko govorilo ljudem, kateri drugače sploh niso bili več sposobni slišati Božanskega glasu, ker so bili popolnoma oddaljeni od Boga. Zaradi tega je Bog prišel na Zemljo k ljudem, ker Njegova Beseda ni več našla pristopa do njih, On pa jih je s Svojo Besedo želel ponovno osrečiti.... In zato je On sprejel človeško obliko, da bi se počutil kot človek in tudi zato, da bi dosegel duhovno zrelost na način, da se Božja Ljubezen nastani v Njem in Ga usposobi za neverjetna (izjemna) dela. On je ljudem želel pokazati pot navzgor (v višine), katero pa mora prehoditi vsak človek, da bi že na Zemlji postal Njemu podoben.

AMEN

Ta Objava ni uporabljena v nobeni tematski knjigi.

Prenosi

Ponujeni prenosi za knjigo _book
 ePub  
 Kindle  
  Več prenosov

Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
 Rokopisi