(Ivan 10:30)
Ispravno riješenje Isusovog preobraženja nakon Njegovog raspeća istovremeno također objašnjava Isusove Riječi ‘Otac i Ja jedno smo....’ (Ivan 10:30). Bog je Sebe žrtvovao kroz čovjeka Koji je prevladao svaki ljudski aspekt Bogu za ljubav i Koji je prema tome oblikovao Svoju dušu tako da je Bog bio u stanju nastaniti se u Njemu u svoj punini (Kološanima 2:9). Njegova je izvanjska forma, Njegovo tijelo, potpuno udovoljilo volji duše i bilo je isto tako jedino sklono Božanskom; tako je svaka supstanca bila Bogu-naklonjen duh, tako da više nije trebala proces razvoja na Zemlji i bila je prema tome sposobna ući u duhovno carstvo u svom savršenstvu nakon smrti tijela. Sva usavršena duhovna bića se ujedinjuju sa Elementarnom Silom i, kroz najiskreniju fuziju, postaju jedno sa Njom. Proces razvoja duhovnih bića koja su jednom otpala od Boga traje jedno beskonačno dugo vrijeme i, kroz bezbrojne stupnjeve, će također voditi do uspona u onostranom ali izvanjska forma, manje razvijena duhovna supstanca, uvijek ostaje na Zemlji i oslobađa/otpušta dušu koja će, kao duhovno biće, naknadno tražiti pripojenje bićima jednake zrelosti u onostranom. Izvanjska se forma razlaže/raspušta i pojedinačne duhovne supstance se pripajaju sličnima kako bi nastavile njihov proces razvoja.... Međutim, Isusovo je tijelo, naračun njegove čistoće i akcija ljubavi, već postignulo duhovno savršenstvo i nezamisliva patnja na križu je bila konačni proces pročišćavanja za tjelesnu duhovnu supstancu tako da je ona, u ovom potpuno pročišćenom stanju, bila sposobna sjediniti se sa savršenom dušom i više nije potrebovala ostajati na Zemlji, i prema tome su Duh Božji, duša i tijelo ujedinjeni, postavši time jedno.
Isus, čovjek, je bio posrednik između Boga i ljudi.... ali sada su Bog i Isus Krist Jedno.... njih se ne bi trebalo zamišljati kao dva bića jedno pored drugoga nego je to samo jedno Biće Koje apsorbira sve što je savršeno. Isusovo Božanstvo se ne može zamisliti na nijedan drugi način nego kao vječno Božanstvo Osobno, Koje je Sebe tek pripojilo izvanjskom obliku Isusa, čovjeka, to jest, Njegovim je duhovnim supstancama bilo dozvoljeno stopiti se sa Elementarnom Silom, pošto su pri Isusovoj smrti one već postigle stupanj savršenstva koji je preduvjet za najbliže jedinstvo sa Bogom.... Time što je prezirao zemaljska zadovoljstva i, kao rezultat striktne samo-discipline, Isusovo je tijelo prevladalo svu materiju i prema tome više nije potrebovalo daljnji proces razvoja. Sve duhovne supstance u fizičkoj formi su bile sposobne pripojiti se duši i zajedno sa njom ostaviti zemaljsku dolinu kako bi se popele [[= ovdje je u izvornom tekstu upotrijebljen glagol ‘ući’]] do svjetlosnih visina. Od tog trenutka nadalje ova duša je bila okružena sa najsjajnijim blistavim svjetlom, posljedično tome su Isusovo tijelo i duša morali napustiti Zemlju u preobraženom stanju, jer biće koje je potpuno stopljeno sa Bogom je također od Njega moralo primiti svjetlo i snagu i zračiti ih tako na isti način kao Samo vječno Božanstvo, pošto je ono bilo Jedno sa Bogom, prema tome također svjetlo i snaga u izobilju. Ovaj proces svjetlosnog zračenja obično ostaje skriven od ljudi, ipak Božja je beskonačna ljubav spram ljudi dozvolila da se preobraženje Isusa odvije vidljivo kako bi im dala znak Njegove snage i slave, da bi osnažila vjeru onih koji su trebali proglašavati Njegovu snagu i slavu svijetu i kako bi za ljude priskrbila dokaz kako je Isus nadvladao smrt.... da od sada nadalje smrt više ne postoji za ljude koji su Ga slijedili i potrudili se hodati istom stazom na Zemlji. Isusovo preobraženje je među čovječanstvom bilo jako puno osporavan predmet i obično je bilo odbačeno kao mit, pošto je ljudima nedostajalo sveg duhovnog znanja za konačni cilj svakog bića.... za završnu uniju sa Bogom.... za postajanje jedno sa Njime.... Kako god, Isus reče ‘Otac i Ja jedno smo....’ Jer unija se već zbila u njemu, Njegova je duša bila oblikovana tako da je bila sposobna prihvatiti Boga i na taj je način već postala primatelj svjetla i snage od Boga, na taj je način On bio u stanju podučavati svu mudrost i djelovati kroz Božansku snagu. On je bio savršen kao Njegov Otac na Nebu (Matej 5:48) te sposoban stvarati i oblikovati poput Njega.... Njegova je priroda bila ljubav, Njegove su Riječi bile ljubav, i tako je On djelovao vrlinom Njegove velike ljubavi spram ljudi. Jer sve što postoji sve što se događa može jedino biti ostvareno putem ljubavi.... Njegov život na Zemlji je bio neprestan slijed čudesnih djela bez pompe/sjaja i raskoši, ali On ga je zaključio u radijantnom svjetlu.... time što je sebe preobrazio pred očima Njegovih Vlastitih i uzdigao se do Neba, u vječnu slavu.
AMEN
TranslatorPravilna rešitev Jezusove spremenitve po Njegovem križanju obenem tudi daje razlago Jezusovih Besed: »Oče in Jaz sva eno....« (Janez 10:30). Bog je Sebe žrtvoval preko človeka, Kateri je zaradi Ljubezni do Boga premagal vsakršen človeški aspekt in Kateri je glede na to tako oblikoval Svojo dušo, da se je Bog lahko v vsej polnosti nastanil v Njem (Kološanom 2:9). Njegova zunanja forma, Njegovo telo se je popolnoma podredilo volji duše, katera pa je bila ravno tako naklonjena samo Božanskemu. Tako je bila vsaka substanca Bogu-naklonjeni duh tako, da ni več potrebovala procesa razvoja na Zemlji in je bila glede na to po smrti telesa sposobna v vsej popolnosti vstopiti v duhovno kraljestvo. Vsa izpopolnjena duhovna bitja se združujejo z Elementarno Silo in preko najbolj iskrene fuzije (združitve) z Njo postajajo eno. Proces razvoja duhovnih bitij, katera so nekoč odpadla od Boga, traja neskončno dolgo časa, in preko brezštevilnih stopenj bo v onostranstvu ravno tako vodilo do vzpona, vendar pa manj razvita duhovna substanca vedno ostaja na Zemlji in osvobaja dušo, katera bo kot duhovno bitje v onostranstvu naknadno iskala priključitev k bitjem enake zrelosti. Zunanja forma se razkraja, posamezne duhovne substance pa se priključujejo podobnim, da bi nadaljevale njihov proces razvoja.... Jezusovo telo je torej zaradi njegove čistosti in delovanja Ljubezni že doseglo duhovno popolnost, nezamisljivo trpljenje na Križu pa je že pomenil končen proces prečiščevanja za telesno duhovno substanco tako, da se je bila ona v tem prečiščenem stanju sposobna zediniti s popolno dušo in ni bilo več potrebe, da bi ostala na Zemlji. Glede na to so Božji Duh, duša in telo združeni in so postali eno. Jezus, človek je BIL posrednik med Bogom in ljudmi (1 Timotej 2:5).... vendar pa sta SEDAJ Bog in Jezus Kristus Eno.... njiju se ne bi smelo zamišljati kot dve bitji, eno poleg drugega, ampak je to samo eno Bitje, Katero absorbira vse, kar je popolno. Namreč Jezusovega Božanstva si ni mogoče zamišljati na nikakršen način, razen kot večno Božanstvo Osebno, Katero je Sebe priključilo zunanji obliki Jezusa, človeka oz. Njegovim duhovnim substancam je bilo dovoljeno združiti se z Elementarno Silo, ker so pri Jezusovi smrti one že dosegle stopnjo popolnosti, katera pa je predpogoj za najtesnejšo enotnost z Bogom.... S tem, ko je preziral zemeljska zadovoljstva in kot rezultat striktne samodiscipline, je Jezusovo telo nadvladalo celotno materijo in glede na to ni več potrebovalo nadaljnjega procesa razvoja. Vse duhovne substance v fizični formi so se bile sposobne priključiti duši in skupaj z njo zapustiti zemeljsko dolino, da bi se povzpele (tukaj je v izvornem tekstu uporabljen glagol »vstopiti«) do svetlobnih višin. Od tega trenutka nadalje je bila ta duša oblegana z najsijajnejšo blestečo svetlobo. Zaradi tega sta Jezusova duša in telo morala zapustiti Zemljo v spremenjenem stanju, ker je bitje, katero je popolnoma stopljeno z Bogom, moralo ravno tako od Njega prejeti svetlobo in moč ter to izžarevati na enak način kot Sámo večno Božanstvo; namreč ono je bilo z Bogom Eno in je bilo glede na to tudi svetloba ter moč v izobilju.
Ta proces svetlobnega sevanja ljudem po navadi ostaja skrit. Vendar pa je neskončna Božja Ljubezen do ljudi dovolila, da se Jezusova spremenitev odvije vidno, da bi jim dala znak Njegove moči in slave; da bi okrepila vero tistih, kateri naj bi svetu oznanjali Njegovo moč in slavo ter da bi ljudem priskrbela dokaz, da je Jezus premagal smrt.... da od sedaj naprej smrt ne obstaja več za ljudi, kateri so Mu sledili in se potrudili, da na Zemlji hodijo po enaki stezi. Jezusova spremenitev je bila med človeštvom zelo pogosto predmet spora, kateri pa je bil po navadi zavržen, kot da je le mit, ker je ljudem primanjkovalo vsakršnega duhovnega znanja za končni cilj vsakega bitja.... za končno zedinjenje z Bogom.... za postajanje eno z Njim.... Kakorkoli že, Jezus pravi: »Oče in Jaz sva eno....«, ker se je zedinjenje v Njem že zgodilo; Njegova duša je bila namreč tako oblikovana, da je bila sposobna sprejeti Boga in je na ta način že postala prejemnik svetlobe ter moči od Boga. Na ta način je bil On sposoben poučevati celotno modrost in delovati preko Božanske moči. On je bil popoln kot Njegov Oče na Nebu, sposoben ustvarjati ter oblikovati kot On.... Njegova narava je bila Ljubezen; Njegove Besede so bile Ljubezen, in tako je On deloval z vrlino Njegove velike Ljubezni do ljudi. Namreč vse kar obstaja, vse kar se dogaja, je lahko doseženo edino po poti Ljubezni.... Njegovo življenje na Zemlji je bil nenehen sled čudežnih del brez sijaja in razkošij, vendar pa ga je On dokončal v sijoči svetlobi.... tako, ko Se je pred očmi Njegovih Lastnih spremenil in Se dvignil na Nebo, v večno slavo.
AMEN
Translator