Vsaka materija je otrdeli duh.... In tako je celoten zemeljsko-materialni svet sestavljen iz Moje nekoč izsevane duhovne moči, ki na prazačetku ni izpolnila svojega namena, saj ni bila prisiljena to narediti, katera pa v skladu z večnim zakonom mora postati aktivna in zato je bila preoblikovana v stvaritve najrazličnejših vrst, katerih funkcija je bila predmet naravnega zakona in je morala biti izpolnjena pod zakonom prisile. Skozi svojo zakonsko izpolnjevanje aktivnosti duhovna snov pridobi vse višjo in višjo stopnjo razvoja, in zatorej je stvarstvo v osnovi duhovna snov na najrazličnejših stopnjah razvoja....
Od najtršega kamna, kot rastlina ali žival, pa vse do človeka, gre razvoj navzgor in je zagotovljen skozi nenehno aktivnost služenja vsakemu posameznemu delu stvarstva. Materija se vedno znova razgrajuje, to pomeni, da vsaka duhovna snov nenehno menja svojo zunanjo obliko in sprejema drugo, vse naprednejšo obliko, in tako počasi dozoreva vse do zadnje stopnje, ko sme sebe utelesiti kot človek, da bi se z aktivnostjo služenja osvobodila iz zadnje oblike na tej Zemlji.
Vedno bodo fizični (materialni) ovoji ali zunanje oblike prikrivali v sebi zrelejše duhovne snovi in jim služili, da dozorijo.... Ovoji sami bodo vedno znova razgrajeni, in te znotraj prikrite duhovne snovi se bodo prav tako združevale z enako zrelimi snovmi in sprejele njihovo naslednjo obliko tako dolgo, dokler se vsa moč, ki je bila prvotno izsevana kot "bitje", ne bo ponovno zbrala in bo spet obstajala kot bitje v svoji prvotni-začetni sestavi, čeprav brez vsake Ljubezni katere ona nekoč ni hotela več sprejeti od Mene.
Ta Ljubezen je nato v obliki drobcene iskre dodana izvirnemu duhu, ki potem hodi po Zemlji kot duša človeka, kot Moj dar milosti, in on lahko ponovno doseže popolnost, spet lahko postane enako popoln, kot je nekoč izšel iz Mene, in potem bo končni cilj, katerega Sem si postavil, ko Sem ustvaril bitja, dosežen....
Neskončno dolgi časi bodo minili za nekdanje duhovno bitje, da prepotuje pot skozi stvaritve Zemlje, saj kar je vam vidno kot materija, je že potrebovalo dolga obdobja časa za svojo preobrazbo, kajti ta začetno trda materija, svet kamnin, ne osvobodi tako hitro duhovne snovi. In če zakonski naravni vplivi niso povzročili razpada trde zunanje oblike, lahko minejo večnosti, dokler se neznatno osvobajanje ne zgodi, vse dokler svet kamnin ne pokaže mali utrip življenja, tako, da se spreminja v sebi, ali pa razpade in osvobodi omejeno (zavezano) duhovno snov, katera bo potem ponovno zavezana v lažjo obliko.
In tako bo oblika vedno lažja za razgradnjo, in vsa dela stvarstva dajejo duhovni snovi priložnost, da v njih dozori, in pri tem pripelje ta na začetku povsem otrdeli mrtvi duh počasi v življenje.... Menjava zunanjih oblik si sledi vse hitreje, in neprekinjeni krog življenja in smrti, nastanka in razgradnje je mogoče zaslediti skozi vse stvarstvo.... Vendar potrebuje duh neskončno dolgo časa za svoj proces razvoja, kateri se bo končal kot človek na Zemlji.
In vedno je treba razločevati, da je vsaka zunanja oblika duh, kateri je na začetku svojega razvoja in, da vsaka zunanja oblika zopet prikriva duhovne snovi znotraj sebe, katere so že pridobile višjo stopnjo zrelosti in morajo znotraj oblike še naprej dozorevati.... In tako zunanji ovoj nikoli ne sme biti tako visoko ovrednoten kot duhovna snov, ki se skriva znotraj njega. Razpad zunanje oblike bo vedno dejanje osvoboditve za ujetega duha znotraj in istočasno predstavlja stopnjo višjega razvoja za materijo samo, katera kot zunanja oblika ovija substance duše. Ti ovoji potrebujejo še dolgo časa, vse dokler tudi oni kot sestavni del duše prav tako ne kompletirajo svojega končnega zemeljskega napredka. Vendar koliko bolj voljno takšen ovoj opravlja svojo "službo", hitreje bo napredoval v svojem razvoju, vendar vedno le znotraj zakonskega reda.
In tako ima tudi končni zunanji ovoj.... človeško telo.... eno zelo pomembno nalogo, katere izpolnitev lahko duhovnim substancam iz katerih je telo zgrajeno prav tako omogoči hiter napredek v njihovem razvoju.... če se telo popolnoma prilagodi zahtevam duše, je lahko prav tako poduhovljeno v času svojega zemeljskega življenja, kar za padlega izvirnega duha lahko pomeni skrajšano zemeljsko pot, čigar izjemno služenje in trpljenje telesa prispevata k hitrejši vrnitvi izvirnega duha k Meni, ko on potuje pot preko Zemlje kot človek in se ne potrebuje več bati novega padca v brezno, ker mu te že dozorele snovi zagotavljajo varno izpopolnitev....
(31. 7. 1963) Znanje o tem vas lahko motivira, da si popolnoma zavestno prizadevate poduhoviti telo v času svojega življenja na Zemlji in živeti torej način življenja, ki v celoti sovpada z zapovedmi Ljubezni, ker Ljubezen je pot, ki vodi v popolno poduhovljenje telesa. AMEN
PrevajalciToda a matéria é matéria espiritual solidificada.... E assim todo o mundo terreno-material é força espiritual outrora emanada por Mim, que inicialmente não cumpriu o seu propósito porque não foi obrigado a fazê-lo, mas que, de acordo com a lei da eternidade, deveria tornar-se activo e, por isso, foi moldado em criações da mais diversa espécie, que foram determinadas pela lei natural para cumprir a sua função e também a cumpriram na lei da compulsão. Através da realização legal da actividade o espiritual entra num grau de desenvolvimento constantemente superior, e assim a criação é fundamentalmente espiritual nos mais variados graus de desenvolvimento. Desde a rocha mais dura, como planta ou animal até ao ser humano, o desenvolvimento sobe, o que é garantido pela actividade de serviço constante de cada obra de criação. A matéria é dissolvida uma e outra vez, ou seja, tudo o espiritual muda constantemente a sua forma externa e assume uma nova deformação superior e, assim, amadurece lentamente até chegar ao estágio em que se permite encarnar-se como ser humano, a fim de agora também se redimir novamente através da actividade servidora da última forma nesta terra. As conchas materiais ou formas externas irão sempre conter substâncias espirituais maduras e servi-las para amadurecer. As próprias conchas dissolver-se-ão sempre de novo, e as substâncias espirituais no seu interior unir-se-ão também com substâncias igualmente maduras e assumirão as suas próximas deformações até que todas as forças se tenham reunido novamente, o que foi originalmente emitido como um 'ser', e agora o ser existe novamente no seu estado inicial, mas desprovido de todo o amor que outrora já não queria aceitar de Mim. Este amor será agora adicionado como uma pequena centelha ao espírito original, que agora vive na terra como a alma do ser humano, como um presente de graça da Minha parte, e agora pode alcançar a sua perfeição novamente, pode tornar-se perfeito novamente como uma vez saiu de Mim, e então o objectivo final que me propus quando criei os seres terá sido alcançado.... Mas até que o primeiro ser tenha passado pelas criações da terra passarão tempos intermináveis, pois o que é visível como matéria já precisou de longos períodos de tempo para a sua transformação, pois a matéria inicialmente dura, o mundo das rochas, não liberta o espiritual tão rapidamente. E se uma dissolução da forma exterior dura não ocorrer por influência da lei natural, as eternidades podem passar até que ocorra um ligeiro afrouxamento, até que este mundo rochoso mostre uma ligeira vida na medida em que muda em si mesmo ou se desfaz e liberta o espiritual ligado, que agora está novamente ligado de uma forma mais leve. E assim a deformação tornar-se-á cada vez mais fácil de dissolver, e todas as obras de criação darão ao espiritual a oportunidade de amadurecer nela, e assim, inicialmente, este espiritual morto completamente endurecido ganha vida.... A mudança da forma externa ocorre cada vez mais rapidamente, e um constante viver e morrer, um devir e uma morte podem ser observados em toda a criação.... Mas o espiritual precisa de tempos intermináveis para o seu curso de desenvolvimento, que termina como ser humano na terra. E deve ser sempre mantido à parte que cada forma externa é espiritual que se encontra no início do seu desenvolvimento, e que cada forma externa contém novamente espiritual que já atingiu um grau de maturidade mais elevado e deve amadurecer ainda mais na forma.... E, portanto, a casca exterior não precisará sempre de ser valorizada tanto como a substância espiritual abrigada dentro dela, a dissolução da forma exterior será sempre um acto de libertação para aquilo que está ligado dentro dela e, ao mesmo tempo, significa também uma fase de desenvolvimento ascendente para a própria matéria que, como forma exterior, envolve as substâncias da alma. Estas conchas ainda precisam de muito tempo até que também elas cubram o seu último curso terreno como componente de uma alma. Mas quanto mais voluntariamente essa concha 'serve', mais rapidamente progride no seu desenvolvimento, mas sempre em ordem legal. E assim também a última concha exterior.... o corpo humano.... tem uma tarefa muito grande, cujo cumprimento está sempre em ordem legal. uma tarefa muito grande, cujo cumprimento também pode trazer as substâncias espirituais a partir das quais o corpo se forma rapidamente no seu desenvolvimento.... se o corpo se submete completamente às exigências da alma e pode, portanto, ser espiritualizado durante a vida terrena, o que pode significar um progresso terreno abreviado para um espírito original caído, cujos membros contribuem para o regresso mais rápido do espírito original a Mim através de um serviço e sofrimento invulgares, se percorre o caminho através da terra como ser humano e já não precisa de temer a recaída no abismo, porque as substâncias já amadurecidas garantem-lhe uma perfeição segura.... (7/31/1963) O conhecimento disto pode levá-lo a esforçar-se conscientemente pela espiritualização do corpo durante a vida terrena e assim levar um modo de vida que corresponda completamente aos mandamentos do amor, porque o amor é o caminho que leva à espiritualização plena do corpo...._>Ámen
Prevajalci