Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

SVOBODNA VOLJA ....

Le vaša svobodna volja odloča, ali boste dosegli popolnost na tej Zemlji. Zatorej gre v zemeljskem življenju za vašo svobodno odločitev volje. Vendar se to ne nanaša na zemeljska vprašanja ali mnenja o zemeljskih načrtih, temveč gre izključno za vašo dušo, da ona sprejme pravilno odločitev o tem, katerega Gospodarja bo priznala nad sabo. K sprejetju te odločitve pa človek ne more biti prisiljen niti z ene strani, posledično "svobodna volja" ne more biti nikoli zavrnjena (zanikana), kljub dejstvu, da ljudje to vedno znova poskušajo narediti. Le najintimnejše (najbolj notranje, srčne) misli človeka so tisto, kar je odločilno, in one niso predmet nobene prisile. Iz tega razloga se na človeka lahko vpliva le s posredovanjem idej, govora in dogodkov vseh vrst, kateri bi torej morali vplivati na njegove misli (na njegovo voljo).

In to je poskušano z Božanske kakor tudi iz Bogu nasprotne strani. Vendar pa vedno odloča le človek sam, kateremu vplivu se bo pokoril (popustil).... Volja človeka je svobodna.... Zato bo on nekega dne prav tako moral prevzeti odgovornost, katero smer je dal svoji volji, saj mu je bilo življenje kot človeku dano, da bi preizkusil njegovo voljo in, ker bo prej ali slej duša morala nositi (trpeti) posledice svoje odločitve volje. Človek je sposoben obrniti svojo voljo k Bogu v vseh situacijah življenja.... In on se lahko prav tako podredi Njegovemu nasprotniku (Satanu).... vendar on nikoli ne bo sposoben smatrati kogarkoli odgovornega za svojo odločitev volje, niti sočloveka niti posvetno silo (oblasti), niti Boga Osebno, niti Njegovega nasprotnika, ker je to v celoti na njegovi svobodni volji, ali teži smer njegovih misli k Bogu ali k Njegovemu nasprotniku.... Vendar pa je njegova usoda vedno določena s strani Boga tako, da on z lahkoto najde k Bogu, če mu on več ne nudi notranjega (srčnega) odpora.... kar torej določa njegova svobodna volja.

Ljudje so nagnjeni zanikati svobodno voljo, ker niso vedno sposobni izvesti, kar želijo narediti. Vendar ne gre vedno za to, kaj delajo, temveč za to kaj oni želijo (hočejo). Ker njim je mogoče preprečiti izvajanje akcij v delo, zopet zaradi delovanja (vpliva) duhovnih sil.... nikoli pa zaradi hotenja (pripravljenosti) samega. Zato mora človek sam sebe kritično opazovati, glede na smer izražanja svoje volje.... ker v času svojega življenja na Zemlji on ve, da se pričakuje od njega, da se obrne k Bogu, ker mu Bog Sam vedno znova dostavlja te nasvete in on ne živi svojega zemeljskega življenja popolnoma brez znanja....

Vendar, da pa bo on prav tako pod vplivom Božjega nasprotnika, bo neizogibno, da prav tako razmišlja o tem in bo torej vzpodbujen sprejeti odločitev.... In zatorej je to prav tako boj med Svetlobo in temo, o katerem mora odločati oseba sama in katerega si ne bi bilo mogoče predstavljati brez svobodne volje človka, sicer bi se potem le pozitivne in negativne sile bojevale med seboj, in iz katerega (boja) bi potem ena sila izšla kot zmagovalec.... Vendar pa borbe med Svetlobo in temo ne smemo razumeti tako, ker gre za dušo človeka in ta odloča sama o sebi v svobodni volji. In zato je življenje človeka na Zemlji neprekinjen niz doživetij, spoznanj in vtisov, ki ga vzpodbujajo na razmišljanje in, ki prav tako omogočajo njegovim mislim, da se lahko gibljejo v pravilni smeri.

Ker pa je bila tudi Božjemu nasprotniku odobrena pravica, da se bori za dušo, se bo na njegove misli (razmišljanje) vplivalo prav tako negativno, in potem se bo on moral odločiti. In intenzivnost (moč) njegovega nasprotovanja Bogu določa izid, ona določa usodo duše po smrti telesa, katera je lahko izredno radostna, vendar prav tako izredno boleča. Vendar ne glede na to, kako se volja usmeri (odloči).... Božja Ljubezen nikoli ne zapusti duše in, če duša ne doseže svojega cilja v tem zemeljskem življenju, potem bo prestavila svojo odrešitev za neskončno dolgo časa, vendar bo prej ali slej volja sprejela pravilno odločitev, ker Božja Ljubezen je Moč, kateri se duša ne bo upirala večno. AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Der freie Wille....

Euer Wille allein ist ausschlaggebend, ob ihr die Vollendung auf dieser Erde erreichet. Und es geht also im Erdenleben um euren freien Willensentscheid. Dieser betrifft aber nicht irdische Fragen oder Stellungnahme zu irdischen Plänen, sondern es geht allein um eure Seele, daß diese sich recht entscheide, welchen Herrn sie über sich anerkennt. Zu diesem Entscheid aber kann der Mensch von keiner Seite aus gezwungen werden, und niemals kann also ein "freier Wille" geleugnet werden, wenn dies auch immer wieder von seiten der Menschen versucht wird. Das innerste Denken des Menschen ist allein ausschlaggebend, und dieses untersteht keiner Gewalt. Darum kann immer nur auf den Menschen eingewirkt werden durch Vorstellungen, Reden und Geschehen aller Art, die sein Denken (seinen Willen) also beeinflussen sollen. Und dies wird versucht von göttlicher sowie Gott-gegnerischer Seite. Immer aber entscheidet der Mensch selbst, welchem Einfluß er sich unterstellt (nachgibt).... Der Wille des Menschen ist frei.... Und darum muß er sich auch dereinst verantworten, welche Richtung er dem Willen gegeben hat, weil er zum Zwecke seiner Willenserprobung das Dasein als Mensch erhalten hat und weil die Seele einmal die Folgen seines Willensentscheides zu tragen hat. Es kann der Mensch in allen Lebenslagen seinen Willen Gott zuwenden.... Und er kann ebenso sich Seinem Gegner unterwerfen.... niemals aber wird er seinen Mitmenschen oder eine weltliche Macht.... Gott Selbst oder Seinen Gegner, verantwortlich machen können für seinen Willensentscheid, weil dies seine freieste Willensangelegenheit ist, nach welcher Richtung hin sich seine Gedanken bewegen, ob sie Gott oder Seinem Gegner zudrängen.... Aber immer ist ihm von Gott sein Schicksal so bestimmt, daß er leicht zu Gott finden kann, wenn er nur Ihm keinen inneren Widerstand mehr leistet.... was also sein freier Wille bestimmt. Die Menschen nun sind geneigt, einen freien Willen zu streiten, weil sie nicht immer auszuführen vermögen, was sie wollen, doch es geht nicht immer um das, was sie tun, sondern um das, was sie wollen.... Denn am Tun können sie auch gehindert werden, wieder durch das Einwirken geistiger Kräfte.... niemals aber am Wollen selbst. Darum soll der Mensch sich selbst gegenüber Kritik üben, nach welcher Richtung hin sich sein Wille äußert.... Denn er weiß es im Erdenleben, daß von ihm die Hinwendung zu Gott verlangt wird, weil Gott Selbst ihm immer wieder solche Hinweise zugehen lässet und er nicht völlig ohne Wissen durch das Erdenleben geht.... Da er aber auch von dem Gegner Gottes beeinflußt wird, wird es nicht ausbleiben, daß er nachdenken muß und er also schon zu einer Entscheidung gedrängt wird.... Und dies also ist auch der Kampf zwischen Licht und Finsternis, den der Mensch selbst zum Austrag bringt, was jedoch ohne den freien Willen des Menschen nicht denkbar wäre, sondern dann nur die positiven und die negativen Kräfte sich diesen Kampf lieferten, aus denen dann eine Kraft als Sieger hervorginge.... Doch so ist der Kampf zwischen Licht und Finsternis nicht zu verstehen, denn es geht um die Seele des Menschen, und diese entscheidet selbst über sich im freien Willen. Und darum ist das Erdenleben für den Menschen eine ununterbrochene Kette von Erlebnissen, von Erfahrungen und Eindrücken, die ihn zum Denken anregen und ihn auch in rechter Richtung denken lassen können. Aber da auch dem Gegner Gottes das Recht zugebilligt ist, um die Seele zu kämpfen, werden seine Gedanken auch negativ beeinflußt, und er muß sich nun entscheiden. Und die Stärke seines Widerstandes gegen Gott ist bestimmend für das Ergebnis, sie ist bestimmend für das Los der Seele nach dem Tode des Leibes, das überaus beseligend, aber auch überaus qualvoll sein kann. Aber wie auch sein Wille sich richtet.... die Liebe Gottes gibt niemals die Seele auf, und erreicht sie das Ziel nicht in diesem Erdenleben, dann verzögert sie wohl ihre Erlösung um endlos lange Zeit, doch einmal wird der Wille sich recht entscheiden, weil die Liebe Gottes Kraft ist, der sich die Seele nicht ewig widersetzt....

Amen

Prevajalci
This is an original publication by Bertha Dudde