Nihče ne bi smel računati na to, da mu je ostalo še veliko časa za delo na njegovi duši, ker nihče ne ve, kdaj je odbil njegov poslednji čas. Človek mora živeti tako, kot da je vsak dan poslednji dan, ki mu je dodeljen. On mora biti goreče dejaven za zveličanje svoje duše.... On ne sme pustiti, da mine dan, da on ni naredil nekega dela Ljubezni. On mora svojemu bližnjemu pomagati z nasvetom in delom; on mora misliti na svojega Boga in Stvarnika i z Njim vzpostaviti odnos otroka z Očetom.... on mora vsak dan moliti k svojemu Očetu in se priporočiti Njemu in Njegovi milosti. On se Mu mora predati in Ga prositi za Njegovo zaščito ter Njegovo vodstvo; on se mora miselno povezati s svetlobnim svetom.... on mora vedno hoteti edino dobro, potem pa bo tudi delal samo to, kar je Božja volja. Človek lahko veliko doprinese k temu, da njegova duša hitro dozori na Zemlji, če le zavestno opravlja to delo na duši oz. če je vedno osredotočen na to, zaradi česar je on na tej Zemlji in potem vedno živi tako, kot je to v skladu z Božjo voljo: če on izpolnjuje zapovedi Ljubezni do Boga in bližnjega. To pa lahko vsak dan uresniči, če se on le zanima za to, da napreduje v svojem razvoju, če torej pravilno živi svoje zemeljsko življenje.
Vendar pa on ne sme odlašati s tem delom, ker on ne ve, koliko časa bo on še živel na Zemlji.... Tega on ne ve, kar pa je dobro, ker drugače ne bi bil svoboden v svoji volji.... Čeprav pa on zelo lahko zaide v nevarnost, da malomarno odlaša s svojim delom na duši, pri čemer vedno računa na to, da je še veliko časa za to, da bi se on resno spomnil svoje duše.... Nihče ne ve, kdaj je prišel njegov čas, kateri pa vas lahko kaj hitro iznenadi; toda takrat boste vi bridko obžalovali, ko v kraljestvu onostranstva prepoznate, kaj ste vi zamudili (storiti) na Zemlji. In številni ljudje bodo v kraljestvo onostranstva vstopili povsem nepripravljeni. Oni niso uresničili nikakršnega duhovnega napredka. Oni so zamudili vse, kar bi jim prineslo ta napredek. Oni so na Zemlji živeli samo za njihovo telo in niso nikoli mislili na dušo, ki pa edina nadaljuje živeti po smrti zemeljskega telesa. In zaradi tega morajo sami nositi posledice, trpeti v agoniji in temi ali tavati v pusti puščavi preko neskončnih prostorov, revni in bedni ter v veliki težavi.
Vi še živite na Zemlji in svojo dušo lahko rešite te mučne usode. Vendar pa morate vi ceniti življenje in vsak dan, vsako uro opravljati delo na duši, kar pa je za vas lahko že ena sama duhovno usmerjena misel; tedaj vam namreč pomagajo svetlobna bitja in si vedno znova prizadevajo, da vas povlečejo v duhovno področje, kar pa jim tudi uspeva, če imate vi dobro voljo. Pogosto mislite o času svoje smrti in vi boste ravno tako vse bolj premagovali strah pred smrtjo; kolikor bolj namreč delate na duši, toliko manj se boste bali časa smrti, ker ste vi potem pripravljeni zanjo; vi (tedaj) živite zavestno, kakor se ravno tako zavestno in brez strahu soočate s Koncem, ki pa vam je vedno znova napovedan (oznanjan). Toda gorje tistim, ki dan preživijo neodgovorno, ko jih iznenadi dan, ki bo dokončal njihovo življenje.... gorje tistim, ki niso nikoli mislili na svojo dušo in so skrbeli samo za svoje telo.... Če oni umrejo prehitro ali doživijo Dan Konca (Sodni Dan).... bo njihov konec strašen, ker mora duša nositi usodo, katero ji je človek sam pripravil na Zemlji.
AMEN
PrevajalciNessuno deve contare sul fatto che gli rimanga ancora molto tempo per il lavoro sulla sua anima, perché nessuno sa, quando arriverà la sua ultima ora. L’uomo deve vivere così come se ogni giorno fosse l’ultimo che gli rimane. Deve essere fervente nella sua attività per il bene della sua anima. Non deve lasciare passare un giorno, in cui non abbia compiuto un’opera d’amore, deve assistere il suo prossimo con consiglio e fatto, deve pensare al suo Dio e Creatore e stabilire con Lui il rapporto di un figlio verso il Padre, deve pregare ogni giorno suo Padre e raccomandarsi a Lui ed alla Sua Grazia. Deve affidarsi a Lui e chiederGli la Sua Protezione e la Sua Guida, deve collegarsi mentalmente con il mondo di Luce, deve sempre soltanto volere il bene ed allora farà anche solamente ciò che è nella Volontà di Dio.
L’uomo può contribuire molto, affinché la sua anima maturi velocemente sulla Terra, se soltanto esegue coscientemente questo lavoro sull’anima, cioè si tiene sempre davanti agli occhi, il perché è su questa Terra e che poi viva sempre così come corrisponde alla Volontà di Dio: quando adempie i Comandamenti dell’Amore per Dio ed il prossimo. Ogni giorno può portare questo all’esecuzione, se soltanto ci tiene a progredire nel suo sviluppo, quindi di vivere la sua vita terrena di conseguenza. Ma non deve rimandare questo lavoro, perché non sà per quanto tempo vivrà ancora sulla Terra. Il sapere di ciò gli rimane precluso, ed è bene così, altrimenti non sarebbe libero nella sua volontà. Ma si mette anche facilmente in pericolo di rimandare spensierato il suo lavoro sull’anima sempre contando, che gli rimane ancora molto tempo per pensare seriamente alla sua anima. Nessuno sà, quando giungerà la sua ora, e vi può sorprendere all’improvviso ed allora vi pentirete amaramente, quando riconoscete nel Regno dell’aldilà, che cosa avete mancato sulla Terra.
E molti uomini entrano nel Regno dell’aldilà totalmente impreparati, non hanno da registrare nessun progresso spirituale, hanno mancato tutto ciò che avrebbe procurato loro questo progresso, hanno vissuto sulla Terra soltanto per il loro corpo, non hanno però mai pensato all’anima, che è la sola a continuare a vivere dopo la morte del corpo terreno. E perciò deve anche da sola portare le conseguenze, di languire nel tormento e nell’oscurità oppure errare nel totale deserto attraverso gli spazi sconfinati, povera e misera ed in grande bisogno. Ancora vivete sulla Terra e potete risparmiare alla vostra anima questa terribile sorte, ma dovete valutare la vita e svolgere giornalmente ed in ogni ora il lavoro sull’anima, che può essere per voi già soltanto un pensiero rivolto spiritualmente, perché allora vi assisteranno anche degli esseri di Luce e che cercano sempre di nuovo di attirarvi in un campo spirituale, che a loro riesce anche se voi siete di buona volontà.
Pensate sovente all’ora della vostra morte, e supererete anche sempre di più gli spaventi della morte, perché più lavorate sulla vostra anima, più diminuirà il timore in voi dell’ora della morte, perché allora siete anche preparati per questa, vivete coscientemente ed andate anche incontro alla fine coscientemente e senza spavento, perché vi viene annunciata sempre di nuovo. Ma guai a coloro che vivono alla giornata da irresponsabili, quando il giorno, che mette fine alla loro vita, li sorprende, guai a coloro, che non hanno mai pensato alla loro anima ed hanno soltanto provveduto al loro corpo. Se moriranno anzitempo oppure se vedono il giorno della fine, la loro fine sarà terribile, perché l’anima dovrà portare la sorte, che l’uomo stesso le ha preparato sulla Terra.
Amen
Prevajalci