Vsi angeli na nebu so slavili in se veselili, ko Sem se spustil na Zemljo, da bi (od)rešil človeštvo. Oni so vedeli, da bi bili njihovi padli bratje za vedno izgubljeni brez možnosti vrnitve, da se jih Jaz nisem usmilil, da nisem iskal in našel poti, katera jim je omogočila vrnitev k Meni.... In misel na dejstvo, da so bili njihovi bratje po neskončno dolgem času ponovno rešeni, ko so zaradi sovražnika trpeli v ujetništvu, jih je zelo osrečilo. Usmilil Sem se človeške rase, katera se je bila nesposobna osvoboditi izpod te sile in kateri je bila pomoč izjemno potrebna; katera je potrebovala Odrešenika, da popravi (nadoknadi) njihovo ogromno krivdo in Kateri bo uresničil delo pokore za človeško raso, ker ona sama od sebe tega ni bila sposobna narediti.... In Jaz Sem na Zemljo poslal Svojega Sina.... Jaz Osebno Sem se spustil na Zemljo, da bi (od)rešil človeštvo. To pa Sem moral uresničiti v človeški formi, v kateri Sem se Jaz Osebno nastanil, da bi uresničil to delo Odrešenja; kot »Bog« namreč nisem mogel trpeti, tako da Jaz ne bi mogel umakniti krivde, katera je ljudem preprečila pot do neba. Zaradi tega je na svet prišel otrok Jezus, v Katerem se je nastanila svetlobna duša, katera je pozneje za Mene pripravila človeško bivališče kot mesto, v katerem bom lahko prebival in bom lahko uresničil delo Odrešenja za človeško raso.
Vsi nebeški angeli so Me pozdravili, ko Sem vstopil v ovoj malega dečka Jezusa; ko Sem se ponižal do najnižje ponižnosti in z Mojim Božanskim Duhom popolnoma prežel dečka Jezusa, tako da se je v času Njegovega rojstva zgodilo veliko različnih čudežev. Vsi dogodki v naravi, kakor tudi sam otrok so napovedovali izredno poslanstvo, katerega naj bi ta otrok uresničil. In tudi ljudje okoli Njega so prepoznavali svetlobo, katera je izžarevala iz Njega. Oni so namreč vedeli, da je svetloba prišla od zgoraj, katera pa je blesteče sijala. In na kolenih so se Mi zahvaljevali, da Sem jim poslal Odrešenika, Kateri naj bi jih osvobodil največje težave.... Namreč oni, kateri so Mi bili privrženi v Ljubezni, so ravno tako občutili svoje duhovno trpljenje sredi krutega sveta, kateri je bil carstvo Mojega nasprotnika.... In sredi tega grešnega sveta Sem se Jaz utelesil; zoperstavil Sem se grehu ter krutosti in sredi tega sveta Sem se moral dokazati kot človeško bitje Jezus.... Moral Sem omejiti Svoje obilje svetlobe in Mojo dušo prilagoditi področju (sferi), v kateri je živela.... na določen način Sem moral odložiti »svetlobo«.... vendar pa »Ljubezni« v Meni nisem odložil.... Ona se je izjemno intenzivno vnela za brate, kateri so trpeli in kateri so tako nizko padli. In ta Ljubezen Mi je dala moč, katero Sem potreboval, da bi bil kot človeško bitje sposoben narediti delo Odrešenja.... Ljubezen Me je spodbujala, da Se spustim na Zemljo in Ljubezen Me je pripravila na to, da do popolnosti poduhovim Moje telo, da na ta način telo, duša in duh postanejo kot eno, da so se bili tako sposobni popolnoma zediniti z Božansko Ljubeznijo, katero Sem znotraj Sebe zakrival in Katera je izbrala Moje telo za bivališče, da bi namesto grešne človeške rase trpela in umrla kot človeško bitje; da bi umaknila njihovo krivdo in ponovno odprla vrata v kraljestvo svetlobe, katera so bila in tudi ostala zaprta za vsa bitja zaradi njihovega odpadništva od Mene.... vse do dneva Mojega križanja, Mojega velikega dela usmiljenja, katero pa je ponovno odprlo vrata in očistilo pot, katera vodi v Očetovo Hišo.... k Meni in k večnemu življenju.
AMEN
PrevajalciTodos os anjos no céu se alegraram e ficaram contentes quando eu desci à terra para redimir as pessoas. Eles sabiam que seus irmãos caídos teriam ficado eternamente perdidos se eu não tivesse tido misericórdia deles, se eu não tivesse procurado e encontrado uma maneira de eles voltarem para Mim..... E eles estavam felizes em saber que seus irmãos caídos haviam sido salvos novamente após um tormento interminável de escravidão pelo poder inimigo. Tive piedade da humanidade, que não foi capaz de se libertar desse poder, que precisava desesperadamente de ajuda, um Salvador que redimiu a sua grande culpa, que realizou a obra de expiação pela humanidade, que não foi capaz de o fazer.... E eu enviei o Meu Filho à Terra.... Eu mesmo desci à Terra para redimir as pessoas e tive que fazê-lo numa forma humana, na qual eu mesmo me instalei para realizar este ato de Salvação como "ser humano", porque eu, como "Deus", era incapaz de sofrer e assim não podia pagar a culpa que bloqueou o caminho das pessoas para a bem-aventurança. Por isso veio ao mundo o menino Jesus, em Quem se ocultava uma alma de luz, que agora me preparava a morada humana como um lugar onde eu podia tomar morada para realizar a obra de redenção para a humanidade. Todos os anjos no céu Me alegraram quando tomei a capa do Menino Jesus, quando me abaixei até a mais profunda humildade e o Meu espírito divino encheu o Menino Jesus até a borda, de modo que milagres dos mais diversos tipos já aconteceram no Seu nascimento. Tudo o que aconteceu na natureza e na própria criança apontava para a extraordinária missão que esta criança tinha de cumprir, e os que o rodeavam também reconheciam a luz que dele brilhava; sabiam que era uma luz que vinha de cima e brilhava intensamente. E eles agradeceram-me de joelhos por lhes ter enviado o Salvador que os iria libertar da maior adversidade.... Para aqueles que se dedicavam a Mim no amor também sentiram suas dificuldades espirituais no meio do mundo sem amor que era o reino do Meu adversário.... E no meio deste mundo pecaminoso eu encarnei-Me, com pecado e sem amor me reuni, e tive que provar Mim mesmo como o homem Jesus no meio deste mundo.... Tive de conter a minha plenitude de luz e adaptar a minha alma à esfera em que ela se tinha instalado.... Eu tive que desistir da "luz", por assim dizer.... mas o "amor" em Mim eu não me rendi.... Que se elevava de forma esmagadora para os irmãos sofredores que tinham caído nas profundezas. E este amor era a força dentro de Mim que eu precisava para poder realizar o ato de Salvação como ser humano.... O amor fez-me descer à terra, e o amor impeliu-me a espiritualizar completamente o Meu corpo para que o corpo, a alma e o espírito se tornassem completamente um só e assim pudessem unir-se completamente ao Amor divino que se abrigava dentro de Mim, que tinha escolhido o Meu corpo como a sua morada para sofrer e morrer como ser humano pela humanidade pecadora, para pagar a sua culpa e para abrir novamente a porta para o reino da luz, que foi fechada pela apostasia de Mim e permaneceu fechada para todos os seres caídos.... até o dia da Minha morte na cruz, a grande obra de misericórdia, que abriu novamente os portões e abriu caminho para a casa do Pai.... para mim e para a vida eterna...._>Amém
Prevajalci