Iz Mene izhaja le popolnost.... ker sta najgloblja Ljubezen in najvišja Modrost ustvarili vse, in Moji moči ni bilo nič nemogoče. Torej sem tudi Jaz lahko ustvarjal iz sebe Samega bitja najvišje popolnosti, katera so kot Moje podobe osrečevale Mene Samega. Bila so ustvarjena kot miniature Mene Samega, in zelo Sem bil srečen, dovoliti tem Mojim stvaritvam ustvarjati in delati v obilici Svetlobe in Moči, da bi jim prav tako podaril enako zadovoljstvo, da bi uživali v njihovih ustvarjenih delih.
Torej so bila vsa bitja prežeta s potrebno ustvarjalno Močjo, katera jih je prav tako usposobila za ustvarjalno aktivnost. Vendar pa so ona bila le "izvrševalci Moje volje", ker z močjo Ljubezni, ki je tekla k njim, je bitja prav tako napolnjevala tudi Moja volja, zatorej bi oni vedno ostali le Moje "stvaritve", če jih Jaz ne bi eksternaliziral kot popolnoma svobodna bitja s svobodno voljo, katero so bili sposobni razviti v katerokoli smer. Le to bi jih naredilo najvišje popolne, toda tudi omogočilo, da izgubijo svojo popolnost....
Vse dokler so bili vodeni z Mojo voljo, oni nikoli ne bi izgubili svojega stanja popolnosti, vendar pa jim je svobodna volja zagotovila to možnost, prav tako pa je po drugi strani ona omogočila popolno deifikacijo "ustvarjenih" bitij.... tako, da so oni kakor Otroci lahko sodelovali v Moji aktivnosti in ustvarjanju s svojo lastno svobodno voljo, pa vendar z Menoj v popolni harmoniji z Mojo voljo. Šele potem bi bil dosežen najvišji cilj, katerega Sem imel v mislih, ko Sem ustvaril bitja v Svoji Ljubezni in Svoji moči.... Ker potem bitje več ne more izgubiti svoje popolnosti in ga lahko opišemo kot neomejeno blaženo.
Vendar pa bi to bilo mogoče za vsako bitje, ker ni bilo razloga, da se obrne od Mene, ko je uporabilo svojo svobodno voljo. Bilo je popolno in je moralo le uporabiti svojo voljo, da ostane v tej popolnosti.... Razlaga, da je ono postalo nepopolno in padlo, je bilo zaradi njegovega zavedanja Moči in Svetlobe, ker je ono (bitje) želelo sebi samemu dokazati, da je polno Svetlobe in Moči. In s tem je napačno presodilo Mojo Ljubezen, katera je podarila povsem nesebično bitju vse, da bi ga osrečila. Samo ena edina arogantna-ošabna misel je bila dovolj, da zamrači (kot takrat, ko oblak zakrije sonce) Svetlobo spoznanja, in njej je sledilo vedno več napačnih misli, katere so obrnile njegovo voljo v napačno smer, saj je bila ta svobodna.
Vam ljudem je težko razumljivo, kako je mogoče, da lahko popolno bitje pade.... ker popolnost vedno pomeni tudi Svetlobo, to je popolno spoznanje (razumevanje).... Vendar pa je ravno zavedanje o njegovi obilni moči bitje nagnalo, da upošteva Moč znotraj v sebi bolj kot Svetlobo, in obilje Moči ga je zlahka naredilo, da postane aroganten-vzvišen (ošaben), kar je takoj zatemnilo Svetlobo. Bitje je bilo sposobno neprestano eksternalizirati nove stvaritve kakor Jaz in je začelo izpodrivati Mene kot prvotni izvor Moči.... Ono več ni hotelo priznati svojega odnosa odvisnosti od Mene in, ko je enkrat sprejelo to idejo, je prav tako izgubilo pregled strašnih posledic te svoje smeri volje.
Eno svobodno, iz Mene eksternalizirano bitje je prav tako moralo imeti to svobodo, da lahko spremeni svoj značaj.... kajti popolnost za bitje ne sme pomeniti stanja prisile, sicer se prav zares ne bi moglo imenovati Moja podoba. Toda to svobodo lastne preobrazbe bo bitje tudi za vedno obdržalo, in zato lahko tudi zaradi svojega svobodno izbranega in ustvarjenega stanja nepopolnosti ponovno doseže najvišjo popolnost in pri tem doseže Moj zastavljeni cilj: da postane in tudi za večno ostane Moj otrok.
Jaz ne bi bil nikoli sposoben ustvariti takšne "Otroke" za Sebe Samega, ker Božanska značilnost, svobodna volja mora postati aktivna sama od sebe.... tako, da živa stvaritev v svoji popolnosti, ki ji je podarjena od Mene, želi v svobodni volji tudi ostati (popolna), ali pa.... če ni opravila tega izpita volje.... mora sama sebi ponovno pridobiti stopnjo popolnosti, katero je nekoč izgubila v svobodni volji.... Kdor lahko dojame to skrivnost, bo prav tako razumel Moj večni načrt Odrešitve in on bo vedel, da sta lahko le neskončna Ljubezen in Modrost izoblikovali takšen načrt, ker Jaz za Svoja ustvarjena bitja želim pripraviti usodo, ki predstavlja najvišjo blaženost (srečo) za večno.... In Moja Ljubezen, Modrost in Moč bodo sledile temu cilju tako dolgo, vse dokler on ne bo dosežen, dokler vsa duhovna bitja, ki so izšla iz Mene, ne morejo ustvarjati in delati ob Meni v najvišji blaženosti, kot je Moj načrt od večnosti. AMEN
PrevajalciDa Me è proceduto soltanto del perfetto, perché l’Amore più profondo e Sapienza più sublime fece sorgere tutto, e per il Mio Potere nulla era impossibile. Quindi potevo anche far sorgere da Me degli esseri nella più sublime perfezione, che MI rallegravano come Mie Immagini. Erano create come miniature di Me Stesso, ed era per Me la più sublime Felicità di lasciar queste Mie Opere create, agire e creare nella Pienezza di Luce e Forza, per donare nuovamente anche a loro la Felicità, di poter rallegrarsi nelle opere create. Tutti gli esseri erano compenetrati dalla necessaria Forza per creare e li rendeva ugualmente idonei all’attività creativa. Ma erano per modo di dire, solo degli esecutori della Mia Volontà, perché con la Forza d’Amore che affluiva a loro, anche la Mia Volontà colmava quegli esseri. Loro erano comunque rimasti sempre le Mie “creature”, se non le avessi esternate totalmente da Me, con la libera volontà, che potevano sviluppare in ogni direzione. Solo ora potevano risultare come più sublimemente perfetti, ma anche perdere ora la loro perfezione. Finché la Mia Volontà le condizionava, non avrebbero mai perduto il loro stato di perfezione, ma per questo ha dato la possibilità la libera volontà, come d’altra parte però rendeva anche possibile la piena divinazione dell’essere “creato”, ‘che loro, simili a figli, potevano partecipare all Mio Agire e Formare, liberamente da sé stessi e malgrado ciò in coincidenza con Me e la Mia Volontà. Solo ora era stata raggiunta la meta più sublime, che ho voluto quando ho creato degli esseri nel Mio Amore e nella Mia Potenza. Perché ora ogni essere, che ha raggiunto questa meta, non può più perdere la sua perfezione, e si può per questo chiamare illimitatamente beato. Ma questo sarebbe stato possibile ad ogni essere, perché niente ha dato motivo di distogliersi da Me, quando poteva usare la sua libera volontà. “Ogni essere era perfetto ed aveva bisogno soltanto di volere rimanere in questa perfezione. Ma che il Mio essere primo creato è diventato lo stesso imperfetto ed è caduto, era spiegabile nella sua consapevolezza di Forza e Luce, perché voleva affermare sé stesso come fonte di Luce e Forza. E con ciò ha misconosciuto il Mio Amore, che Si donava totalmente altruistico all’essere, per renderlo beato. Un unico pensiero arrogante offuscava già la Luce della conoscenza, e dopo seguivano dei pensieri sempre più sbagliati, che orientavano erroneamente la sua volontà, perché questa era libera. E’ difficile rendere comprensibile a voi, che per un essere perfetto fosse comunque possibile cadere, perché perfezione significa anche sempre Luce, cioè pienissima conoscenza. Ma proprio la consapevolezza di essere pieno di forza in ultramisura, fece pensare l’essere di più alla Forza che alla Luce, e la pienezza di Forza lo fece diventare arrogante, per cui la Luce venne subito offuscata. Questo essere, Lucifero, era capace, di esternare da sé continuamente delle nuove creazioni, come Me, e cominciò a respingere Me Stesso come Fonte dall’Eternità della Forza dai suoi pensieri. Non voleva più riconoscere il rapporto di dipendenza da Me e quando ebbe una volta preso questo pensiero, perdette anche la visuale sulle terribili conseguenze di questo orientamento della sua volontà. Un essere da Me esternato liberamente doveva anche avere questa libertà, di poter cambiare sé stesso, perché la perfezione non doveva significare per l’essere uno stato di costrizione, altrimenti non avrebbe davvero potuto venire chiamato la “Mia Immagine”. Ma l’essere conserverà sempre questa libertà del cambiamento autonomo, e per questo può anche nella sua imperfezione scelta e creata liberamente, di nuovo giungere alla più sublime perfezione, per poi raggiungere la meta da Me stabilita, che sia diventato Mio figlio per rimanerlo anche in eterno. Non avrei mai potuto crearMI tali “figli”, perché il contrassegno divino, la libera volontà, deve diventare attiva da sé, se la creatura vuole rimanere nella perfezione da Me donatagli, oppure, se non ha sostenuto questa prova di volontà, deve conquistare da sé stessa di nuovo il grado di perfezione, a cui ha una volta rinunciato nella libera volontà. Chi comprende questo Mistero, comprenderà anche il Mio Eterno Piano di Salvezza, e saprà, che soltanto l’eterno Amore e Sapienza poteva progettare un tale Piano, perché voglio preparare una sorte agli esseri da Me creati, che significa la più sublime felicità beata in eterno. Il Mio Amore, Sapienza e Potenza perseguirà questa meta finché non sarà raggiunta, finché tutto l’essenziale proceduto da Me possa creare ed agire nella più sublime beatitudine accanto a Me come è il Mio Piano dall’Eternità.
Amen
Prevajalci