• Nazaj

ŠELE »LJUBEZEN« OMOGOČA ZNANJE.... ČLOVEŠKE ZAPOVEDI SO NEPOMEMBNE....

Vsak človek bi lahko prišel do pravilnega razmišljanja edino takrat, ko svoje življenje živi v Božanskem redu. In vsak človek bi potem ravno tako imel pravilno spoznanje, zakaj in zaradi česa gre po poti preko Zemlje. Bog se namreč ne skriva, On ravno tako prosvetljuje človeka, ki Ga posluša, ki si želi prosvetljenje glede smisla in namena svojega zemeljskega življenja. Toda življenje v Božanskem redu je enako kot življenje v Ljubezni.... Vendar pa ljudje ravno tukaj najpogosteje grešijo, kar pa povzroča napačno razmišljanje, zamračeno stanje duha, nezadostno razumevanje in odpor do Resnice.

Ljubezen je veza z Bogom; kjer primanjkuje Ljubezni, tam je velika oddaljenost od Boga. To je najenostavnejša razlaga za to, da ljudem primanjkuje znanja in da ga oni ne sprejemajo, ko jim je le to ponujeno. Samo tistemu človeku, ki je voljan za Ljubezen, je mogoče predati znanje, katerega mu primanjkuje. Edino ta bo namreč to lahko dojel; in ono mu bo odgovarjalo, on ga bo sprejel kot Resnico. Torej sprememba v razmišljanju lahko sledi edino takrat, ko ljudem zapovedi Ljubezni do Boga in do bližnjega postanejo pomembne, da se oni sami trudijo spremeniti sebe....

In vse dokler obstaja odpor glede tega, da se te zapovedi postavijo kot glavne, vse dokler je pozornost ljudi usmerjena na popolnoma nepomembne stvari, jih je nemogoče zbližati z Resnico in jim ponuditi znanje, katero jim razlaga namen, kakor tudi razlog za njihovo življenje. Dokaz za to je, da je to znanje nek človek pripravljen sprejeti, medtem ko pri drugem naleti na odpor (zavračanje).... in da ima prvi nedvomno srce, ki je voljno za Ljubezen, medtem ko je ta drugi trdosrčen in Božje Ljubezen-ske zapovedi malo spoštuje.

Kakor tudi »znanje« ne bo ljudi nikoli spodbudilo na »Ljubezen-sko aktivnost«, ampak šele volja za Ljubezen človeku omogoči, da mu je smisel znanja dostopen. Ljubezen je torej dejavnik, na katerega je potrebno vedno računati, če ljudje želijo doseči duhovni napredek. Celo namreč najbolj neuk človek lahko duševno dozori, ko je njegov način življenja (utemeljen) v Ljubezni celo takrat, ko mu na Zemlji primanjkuje celotnega znanja, katerega pa strelovito hitro pridobi v duhovnem področju. In zaradi tega je ljudem potrebno najprej oznanjati Ljubezen.... To je torej bolj pomembno od tega, da se jih uvede v znanje, za katerega jim primanjkuje vsakršnega razumevanja, vse dokler v njih še ni prižgane Ljubezni.

Toda Jezusovo učenje Ljubezni se oznanja povsod, kjer se med ljudmi še lahko najde iskrico vere; Jezusovo Ljubezen-sko učenje je namreč temelj, na katerem je zgrajena vsaka cerkvena organizacija. Kdor torej pripada neki cerkveni organizaciji, ta ravno tako ve za zapovedi Ljubezni do Boga in do bližnjega.... On sam lahko uporabi to znanje.... Zapovedi Ljubezni lahko postavi kot vodeči princip (kompas) svojega življenja, kakor on lahko tudi zapostavi izpolnjevanje teh zapovedi in nepomembnim zapovedim daje prvenstvo....

On lahko pozabi na to zadnjo od Božanskih zapovedi Ljubezni.... In on v tem ni preprečen, ker ima svobodno voljo. Vendar pa je v tem primeru njegovo duhovno stanje zamračeno; on namreč ne more biti drugače prosvetljen kot samo tako, da se v njemu prižge svetloba Ljubezni. Zaradi tega niso krivi samo tisti, ki nudijo napačno hrano ljudem, kateri so se spoznali z Jezusovim Ljubezen-skim učenjem.... Vsak človek namreč lahko sam po svoji svobodni volji zavzame stališče glede zapovedi Ljubezni do Boga in do bližnjega.... Če on smatra, da so najpomembnejše, kakor je bil (o tem tudi) podučen, potem bo sam v sebi prižgal svetlobo, katera ga prosvetljuje tudi glede vzroka in namena njegovega življenja na Zemlji....

Če pa on zapostavi izpolnjevanje teh zapovedi, v njem ostaja mračno ne glede na to, koliko resničnega znanja mu je dostavljenega. Zaradi tega je nujno samo to, da se ljudi vedno znova napoti na Jezusovo Božansko učenje Ljubezni (Janez 15:12, 13; 13:34), da se oznanja Ljubezen in da se spodbuja na izpolnjevanje zapovedi.... Šele takrat človek postaja sprejemljiv za znanje, katero mu daje razlago za Božji načrt odrešenja; in šele takrat bo on uporabil to znanje in vneto stremel k popolnosti....

AMEN

iba „Láska“ otvára vedomosti.... Ľudské prikázania nepodstatné....

Každý človek by mohol prísť k správnemu mysleniu, iba ak by viedol svoj spôsob života podľa Božieho poriadku. A potom by každý človek mal správne poznanie o tom, prečo prechádza životom na Zemi, pretože Boh sa neuchováva v skrytosti a osvieti človeka, ktorý Ho počúva a túži po osvietení o význame a účele svojho jestvovania na Zemi. Ale život v Božom poriadku je rovnoznačný životu v Láske.... A väčšinou ľuia práve tu robia chyby, výsledkom čoho je nesprávne myslenie, temný stav ducha, nedostatok porozumenia a odmietanie Pravdy.

Láska je puto s Bohom, kde chýba Láska, tam je vzdialenosť od Boha veľká. Toto je najjednoduchšie vysvetlenie skutočnosti, že ľudia nemajú vedomosti a neprijímaju ich, keď sú im ponúknuté. Iba človekovi ochotnému k Láske môžu byť odovzdané vedomosti, ktoré mu chýbajú, pretože iba on bude schopný tomu porozumieť a budú mu zodpovedať, aby ich uznal ako Pravdu. Zmena myslenia sa dá dosiahnuť iba vtedy, ak sú ľuďom prikázania Lásky k Bohu a k blížnemu natoľko dôležité, že sa oni samí snažia zmeniť seba....

A pokiaľ sa chce zabrániť tomu, aby tieto prikázania boli zdôraznené ako dôležité, pokiaľ je pozornosť ľudí zameraná na úplne nedôležité veci, tiež je nemožné oboznámiť ich s Pravdou, poskytnúť im vedomosti, ktoré im vysvetľujú účel a dôvod ich jestvovania. Dôkazom toho je, že jedna osoba ľahko prijíma rovnaké vedomosti, zatiaľ čo ich druhá odmietne.... a že prvá nezameniteľne má srdce ochotné pre Lásku, zatiaľ čo je druhá zatvrdená a nevenuje veľkú pozornosť Božím prikázaniam Lásky.

„Vedomosti“ nikdy nepovzbudia ľudí k „pôsobeniu v Láske“, ale iba ochota pre Lásku otvára ľuďom význam vedomostí. Láska je teda faktorom, s ktorým sa musí vždy počítať, ak ľudia chcú dosiahnuť duchovný pokrok. Pretože aj ten neznalý človek môže zrieť v jeho duši, ak je jeho spôsob života (založený) v Láske, hoci mu na Zemi chýba akékoľvek poznanie, ktoré mu býva v blesku pridelené v duchovnom kráľovstve. Preto sa vždy musí ľuďom najprv kázať Láska.... Je to oveľa dôležitejšie ako predstaviť im vedomosti, ktorým nerozumejú, pokiaľ Láska v nich ešte nebola zapálená.

Ale Ježišovo učenie Lásky je hlásané všade tam, kde stále existuje iskra viery medzi ľuďmi, pretože Ježišovo učenie Lásky je základom, na ktorom bola postavená každá cirkevná organizácia. Každý, kto patrí do cirkevnej organizácie, tiež vie o prikázaniach Lásky k Bohu a k blížnemu.... On sám môže použiť toto poznanie.... Prikázania Lásky môže urobiť ako vodítko pre svoj spôsob života, ale môže tiež zanedbať plnenie týchto prikázaní a uprednostniť nedôležité prikázania....

Môže zabudnúť na to posledné z Božích prikázaní Lásky.... To sa mu nezabráni, pretože má slobodnú vôľu. Ale potom je jeho duchovný stav zatemnený a nemôže byť osvetlený iným spôsobom, iba ak je v ňom zapálené svetlo Lásky. Preto vina nespočíva iba na tých, ktorí ľuďom ponúkajú chybné jedlo, keď oni boli oboznámení o Ježišovom učení Lásky.... Pretože každý človek môže podľa svojej slobodnej vôle zaujať stav o prikázaniach Lásky k Bohu a blížnemu.... Ak ich považuje za najdôležitejšie, ako čo bol poučený, vtedy on sám zapáli svetlo v sebe, ktoré mu tiež dáva jasnosť o príčine a účele jeho pozemského života....

Ak zanedbá plnenie týchto prikázaní, potom v ňom zostáva tma, bezohľadu koľko mu je odovzdané pravdivých vedomostí. Preto iba jedna vec je na to potrebná, ľudí vždy a znova nasmerovať na Ježišovo Božské učenie Lásky, znova a znova kázať Lásku a povzbudzovať na plnenie prikázaní.... Až potom sa človek stane vnímavým k vedomostiam, ktoré mu vysvetľuje Boží plán spásy, a až potom on využije vedomosti a horlivo bude usilovať o dokonalosť....

AMEŇ