Vam ljudem bo nedojemljivo Božje Bistvo ostalo problem (nerazrešeno vprašanje), vse dokler živite na Zemlji, kakor tudi v duhovnem kraljestvu ne boste mogli popolnoma rešiti tega problema, ker je Božje Bitje nedojemljivo. Namreč vsako bitje je kot enota omejeni pojem, medtem ko se Bogu tega, da je Bitje, ne more zanikati; On vendarle zajema vse, kakor tudi obenem izpolnjuje vsako posamezno bitje tako v stanju popolnosti, kakor tudi v stanju nepopolnosti, v katerem pa bitje še vedno obstaja, kar pomeni, da je oživljeno z Božjo močjo, ker bi drugače moralo izginiti. Predstavljati si Božje Bistvo bi bilo za bitje zastrašujoče, da si Ga ono ne bi več drznilo klicati in hrepeneti po združitvi z Bogom. Bitje namreč ne bi moglo prenesti (izdržati) neskončne veličine Njegovega Bitja; ono se ne bi veselilo v svoji svobodi, ker bi bilo prestrašeno pred neskončnostjo Njegovega Bitja, zaradi česar bi se ono sedaj počutilo prešibko, da bi ljubilo in bi zato iz strahospoštovanja sámo izginilo. Vendar pa Bog želi biti ljubljen in zato On Sebe zakriva v Svoji polnosti.... To, kar izhaja iz Njega, so iskre Njegovega neskončnega ognja Ljubezni, in te iskre so del enakega bistva, kot je On Sam in so zato ravno tako sposobne ljubiti. Bog namreč hrepeni po njihovi Ljubezni in se zato pred njimi pojavlja kot enako Bitje v Jezusu Kristusu.... da bo od njih ljubljen v vsej iskrenosti (globini, pristnosti), po kateri On hrepeni....
Jezus je bil ravno tako človek, svoje bitje s svojo identiteto; Njegova duša je bila ravno tako iskra iz Boga, katera pa se ni želela ločiti od večnega ognja Ljubezni (od večnega Boga Očeta), vendar pa je vseeno iz Ljubezni prevzela poslanstvo na Zemlji.... V tem človeku Jezusu se je iskra Ljubezni razplamtela do stopnje, ki je za nekega človeka na Zemlji nenavadna. Ta stopnja Ljubezni pa se je stalno vse bolj povečevala, ker je bilo hrepenenje po večni Ljubezni tako veliko, da se ji On ni mogel upreti in je zato Sebe podaril Njemu, tako da je moč Božje Ljubezni tekla preko človeka Jezusa in Ga izpolnjevala, da je bil On sedaj popolnoma osvetljen (prosvetljen). Sámo po Sebi obstoječe (bistvo.... Ta, Ki je) Božanstvo, Ki izpolnjuje celotno vesolje, toda kot le izsevan tok moči, je našlo posodo, katera Mu je vračala Ljubezen in je zato lahko prejela vedno več moči Ljubezni.
Človek Jezus je postal Božanski, ker je On v Sebe sprejel Boga v vsej polnosti (Kološanom 1:19, 2:9).... samo po Sebi obstoječe (bistvo.... Ta, Ki je) Božanstvo je Samega Sebe v Jezusu oblikovalo v vidnega Boga; Ono je manifestiralo Sebe.... Ljudem je v Jezusu dan zamisljivi Bog, Katerega morajo ljubiti in kar tudi lahko naredijo, če so voljni ljubiti. V Jezusu jim je šele postalo razumljivo samo po Sebi obstoječe (bistvo.... Ta, Ki je) Božanstvo, Katerega si oni sami sebi niso mogli nikoli predstavljati kot vse-prežemajočo moč. Neko od Njega ustvarjeno bitje je postalo nosilec večnega Božanstva ravno preko tega, ko je Ono v Sebi negovalo Ljubezensko iskro, katera pa se je razplamtela v bleščeč plamen in se združila (zedinila) z ognjem večne Ljubezni. Božanski Ljubezenski ogenj je izpolnil človeka Jezusa, vendar pa Ga ni požrl/pogoltnil, ker je On Sam postal Ljubezen in je na ta način lahko ravno tako v nezamisljivih obsegih prestal (izdržal) Božjo Ljubezensko moč.... (13. Marec 1953).
Človek kot tak je vezan na neko formo.... vse, kar si on lahko zamisli, ima obliko, zaradi česar je tudi Bog za (zaradi) ljudi vzel obliko, da si Ga lahko zamišljajo, četudi Bog izpolnjuje celotno neskončnost, ker je vse, kar obstaja, sevanje Božje moči. In sam človek je v izvorni substanci od Boga-izhajajoča-Ljubezenska-moč, katero je On oblikoval glede na Svojo voljo, da bi Sebi ustvaril, lahko rečemo zbirno postajo (posodo) za sprejemanje Njegove Ljubezenske moči, ki nezadržno teče. Vendar pa mora takšno posodo za sprejemanje narediti/oblikovati človek sam, da bo (obstajal) kot tisti, ki je kot samostojen, pa vendarle v najintimnejši združitvi z Bogom.
Človek Jezus je naredil to. On je Samega Sebe pripravil kot posodo, katera pa je potem neprekinjeno prejemala Božansko Ljubezensko moč. Zaradi tega je bil tudi do popolnosti združen (zedinjen) z Bogom, Kateri je bil sedaj v Njemu v Svoji izvorni substanci. Ljubezen je Bog (1 Janez 4:8, 16).... da pa je Ljubezen lahko nekaj, kar lahko obstaja samo po Sebi (bistvo.... Ta, Ki je), tega vi ljudje še ne morete dojeti, kakor tega tudi ne boste mogli nikoli popolnoma dojeti. Edino takrat, ko se oblikujete v Ljubezen, se boste lahko naučili razumeti Bitje Ljubezni in njegovo moč, kakor bo obenem tudi razrešen problem deifikacije človeka Jezusa. Vendar pa je potrebna izjemno visoka stopnja zrelosti, da bi bilo mogoče dojeti, da je Bog moč, da pa vseeno deluje kot Bitje in v modrosti uporablja Svojo voljo. In on za vekomaj ne bo mogel prodreti v najglobljo globino Božanstva, vendar pa se v svoji nepopolnosti vedno lahko obrne na Jezusa Kristusa, Ki je sedaj zanj postal pojem za Boga in h Kateremu morajo zato vsi ljudje težiti, da bi prišli do Boga.
AMEN
PrevajalciA natureza inescrutável de Deus continuará a ser um problema para vós, humanos, enquanto viverdes na terra, e mesmo no reino espiritual não sereis capazes de resolver completamente este problema porque a natureza de Deus é insondável. Pois cada ser como ser individual é um conceito limitado, enquanto que a essência de Deus não pode certamente ser negada, mas Ele engloba tudo e também enche cada ser individual, tanto no estado de perfeição como no estado de inadequação, mas onde o ser, apesar disso, existe, é animado pela força de Deus, caso contrário teria de perecer. Ser capaz de imaginar o Ser de Deus seria tão esmagador para o ser que já não se atreveria a invocá-Lo e desejaria a união com Deus. O ser não seria capaz de suportar a infinita grandeza do seu Ser, não gozaria da sua liberdade porque teria medo do infinito do seu Ser, que agora se sentia demasiado fraco para amar e, por isso, só morreria de medo. Mas Deus quer ser amado, e é por isso que Ele se esconde em toda a Sua plenitude.... O que saiu d'Ele são faíscas do Seu fogo infinito de amor, e estas faíscas são da mesma essência que Ele próprio e, portanto, também capazes de amar. E Deus deseja o seu amor, e por isso Ele confronta-os como o mesmo Ser em Jesus Cristo.... a fim de serem amados por eles com toda a intimidade que Ele deseja....
Jesus também era um ser humano, um ser individual em toda a independência; a sua alma também era uma centelha de luz de Deus que não queria distanciar-se do fogo eterno do amor e, no entanto, assumiu uma missão na terra por amor.... Neste homem Jesus a centelha do amor tinha ardido até um grau raramente visto num ser humano na terra, e este grau de amor aumentava cada vez mais porque o desejo do Amor Eterno era tão grande que não podia resistir e entregou-se a Ele, que a força do amor de Deus fluiu para o homem Jesus, encheu-O e assim Ele agora ficou completamente permeado.... A Deidade essencial, que preenche todo o universo mas apenas como um fluxo emanado de força, encontrou um recipiente que lhe devolveu o amor e foi, portanto, capaz de receber cada vez mais força de amor.
E o homem Jesus tornou-se divino, pois Ele recebeu Deus em toda a plenitude em si mesmo.... a Deidade essencial formou-se em Deus visível em Jesus, Ele manifestou-se a si mesmo.... Em Jesus foi dado às pessoas um Deus imaginável a quem elas devem e podem amar se estiverem dispostas a amar. Em Jesus também tomaram consciência de uma divindade essencial que nunca poderiam imaginar como um poder completo. Um ser criado por Ele só se tornou o portador da Divindade eterna ao alimentar a centelha de amor dentro de Si próprio, ao deixá-la arder numa chama brilhante e ao unir-se ao fogo do amor eterno. O fogo divino do amor encheu o ser humano Jesus, mas não O consumiu porque Ele próprio se tinha tornado amor e, por isso, também era capaz de suportar a força do amor de Deus numa extensão inimaginável.... (13.3.1953) Como tal, o ser humano está vinculado a uma forma.... tudo o que lhe é concebível é moldado, e assim a Deidade eterna também tomou forma para as pessoas a fim de poder ser concebível para elas, embora Deus preencha todo o infinito porque tudo o que é a emanação da força de Deus. É também o próprio ser humano na sua substância original de poder amoroso, que Ele formou de acordo com a Sua vontade a fim de criar uma estação de reunião para Ele próprio, por assim dizer, para receber o Seu poder amoroso inexoravelmente fluente. Mas o próprio ser humano deve moldar-se em tal receptáculo, a fim de estar intimamente ligado a Deus como um forasteiro. O homem Jesus fê-lo. Ele preparou-se a si próprio num recipiente que então recebia continuamente a força divina do amor e, consequentemente, também estava completamente unido a Deus, que estava agora n'Ele na Sua substância fundamental. O amor é Deus.... e vós, humanos, ainda não podeis compreender que o amor pode ser algo de essência, nem jamais o conseguireis compreender plenamente. Só moldando-se no amor é que se pode aprender a compreender a essência do amor e a sua força, e então o problema da deificação do ser humano Jesus também será resolúvel para vós. Mas é necessário um grau de maturidade extremamente elevado para se poder compreender que Deus é força e, no entanto, funciona como uma entidade e usa a Sua vontade em sabedoria. E também será para sempre incapaz de penetrar na mais profunda profundidade da Deidade e, no entanto, na sua inadequação, poderá sempre recorrer a Jesus Cristo, que agora se tornou um conceito para ele como Deus e a Quem todos os povos devem, portanto, esforçar-se para chegar a Deus....
>Ámen
Prevajalci