Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

SATANOV ZNAČAJ .... PADEC IN ODREŠITEV ....

Izredno velika oddaljenost tega kar se je nekoč uprlo zoper Mene kot vse-oživljajoče moči, je prav tako močno zmanjšala učinek moči in tako je duhovna snov, ki je bila nekoč polna življenja in moči, sama sebe oropala moči in se končno spremenila v najtršo snov, ker se celo duhovna snov strdi, če je ona tako neskončno daleč od Mene, da več ni imela vpliva moči Moje Ljubezni. Proces strditve duhovne snovi je istopomenski z nastankom zemeljske materije, katera je zahvaljujoč Moji volji prejela obliko.

Celotno stvarstvo je v bistvu takšna otrdela snov, nekoč iz Mene izsevana duhovna moč, ki kljub temu izvira iz Mene kot nekaj najbolj popolnega v svojem bistvu.... Ta duhovna snov je bila v svoji popolnosti neprestano prežeta z močjo Moje Ljubezni in bila pri tem sposobna ustvarjati in delati brez omejitev, kakor Jaz (26. 2. 1953). Jaz Sem prvotni izvor vse moči in od tega izvira moči je vse v obstoju odvisno. Ne obstaja ničesar izven Mene, kar samostojno razpolaga z močjo. In ločitev od Mene in od Moje moči prav tako pomeni popoln razpad (dezintegracijo), ker ni mogoče prejeti dotoka moči od kjerkoli drugje.

Ločitev od Mene pa prav tako ni mogoča, ker Moja moč večno ne more prenehati in je prav tako večno nedeljiva; vendar pa je sposobna sebe oddaljiti neskončno daleč od Vira moči, in oddaljenost pomeni, da je moč izgubila na svojem učinku, torej, da oddaljena snov ostane negibna in se stisne v trdno snov, v materijo, ki je torej otrdela-strjena duhovna snov, kateri manjka sposobnost, da bi bila aktivna, ker je zapustila polje sevanja Moje moči Ljubezni.

To je torej usoda padle duhovne snovi, katera je najbolj oddaljena od Mene in vendar večno ne bo prenehala obstajati.... V bistvu pa je ona kljub temu nekaj od duhovne snovi, ki je bila nekoč inteligentna na najvišji ravni, imela je spoznanje (zavest) in svobodno voljo, vendar je zahvaljujoč svojemu padcu izgubila vse dokaze svoje božanskosti. Po Moji volji so se ta duhovna bitja razgradila v neštete drobcene delce, da bi se postopoma ponovno zbrali potem, ko so dosegli določeno stopnjo zrelosti ali čiščenja skozi proces ozdravljenja, ki Sem ga Jaz prepoznal kot uspešnega.... S tem Sem torej zavezal nekoč padle duhove, ki so bili ustvarjeni od Mojega prvo ustvarjenega bitja in z uporabo Moje moči....

Toda kaj je nastalo iz tega prvo ustvarjenega bitja (Luciferja)? Od njegovega padca je to bitje tavalo sem ter tja naokoli, kot iskra moči poskušalo izkoristiti njegovo preostalo moč, da osvetli vse to, kar mu je Moja volja odvzela.... vendar ne, da to oživi temveč, da poveča svojo lastno moč, da bi presegel Mene Osebno, to je Mojo moč.... Duhovna snov omejena z Mojo voljo ne reagira na to osvetlitev (iluminacijo) preprosto zato, ker ji ne daje življenja.... Ampak takoj, ko ona ponovno postane bitje po neskončno dolgi poti skozi stvarstvo, ko so se vsi posamezni drobceni delci " ponovno našli" in se sedaj kot ena celota (duša) utelesili v človeški obliki in pri tem ponovno pridobili svoje samozavedanje, bo ona ponovno reagirala na prizadevanja prvotno ustvarjenega bitja, Meni nasprotnega duha.

Ona sebi dovoljuje biti zaslepljena z iskro, ker ta iskra ne daje svetlobe, ona je le navidezna svetloba, ki slepi oko, da bi ga tako povsem zamračila.... kakor je tudi njegova moč postala neučinkovita zaradi odpadništva zaradi neskončne oddaljenosti od Mene. Vendar njegovo bistvo ostaja, on ni izgubil svoje samozavesti, zatorej on še vedno lahko vpliva na enako samo-zavedna bitja, s čimer njegovo bistvo lahko popolnoma prevzame (izpolni) človeka v notranjosti, ne, da bi pri tem bil omejen samo na enega človeka. Zato je on sposoben uresničevati svoj vpliv, kjerkoli se ljudje namerno obrnejo k njemu zaradi svoje naklonjenosti in s tem povečujejo njegovo moč skozi združevanje z njim....

On uporablja svojo preostalo moč le še zato, da bi deloval proti Meni, on jo poskuša nenehno dvigniti s pomočjo ljudi, ki sebe podredijo njemu. S tem deluje ta nasprotni duh prav zares očitno, on lahko prav tako povsem očitno dominira nad (obvladuje) osebo, vendar le dokler oseba ne opravi svojega izpita volje na Zemlji.... Če je on dosegel svoj cilj, da je pridobil ljudi za sebe, potem je kljub temu samo ponovno prispeval k strditvi duhovne substance, in s tem izgubil svojo moč, tako, da bo on sam prav tako ostal povsem brez življenja, ko se več ne bo sposoben priviti ob ljudi, ki mu podarjajo svojo moč življenja....

In to je primer, ko se obdobje Odrešitve približuje h Koncu, ko je on potegnil večino ljudi v brezno, medtem, ko so ostali popolnoma predani Meni. Potem bo on sam sebe oropal moči, potem bo tudi on v zavezanem stanju, on bo priklenjen.... vse dokler ponovno ne bo sposoben zavajati ljudi na enak način, vse dokler ljudje sami ne bodo ponovno v stanju, da krepijo njegovo moč, vse dokler mu oni sami ne bodo zrahljali njegovih okov, zaradi njihove napačne volje za materijo, ki se podreja volji Mojega nasprotnika in s tem ponovno dviga njegov položaj moči, kar postaja vedno bolj očitno v vsakem obdobju Odrešitve, bolj kot se to približuje Koncu.

Iz tega razloga se bo vsako obdobje Odrešitve začelo v tihi harmoniji kot resnični raj na Zemlji in končalo s satansko aktivnostjo tako dolgo, vse dokler tudi zadnje duhovno bitje ne bo odvzeto Mojemu nasprotniku, vse dokler on sam ne bo tako šibak (nemočen), da bo poiskal (zahteval) moč od Mene.... vse dokler se on sam ne bo vrnil k Meni v Očetovo Hišo.... katero je nekoč zapustil z lastno svobodno voljo. AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Essência de Satan.... Queda e Redenção....

A imensa distância daquele que uma vez se levantou contra Mim como a força todo-vivo também reduziu tremendamente o efeito da força, e assim a substância espiritual, que em tempos esteve cheia de vida e força, privou-se de força e finalmente formou-se em substância mais dura, porque a substância espiritual também se endurece quando já não é tocada pela Minha força de amor nesta distância infinitamente distante de Mim. O processo de endurecimento da substância espiritual é sinónimo da emergência da matéria terrena que se tornou forma através da Minha vontade. Agora toda a criação é fundamentalmente uma substância tão endurecida, uma força espiritual que outrora veio de Mim mas que emanou de Mim como algo supremamente perfeito em essência.... Na sua perfeição, esta disponibilidade foi constantemente permeada pela Minha força de amor e, portanto, capaz de criação e actividade ilimitadas como Eu. (26.2.1953) Eu sou a fonte original de toda a força, e toda a existência depende desta fonte de força. Nada existe para além de Mim, que independentemente tem força à sua disposição, e um afastamento de Mim e da Minha força significaria, portanto, também um completo perecimento, uma vez que um fornecimento de força não seria possível de qualquer outro lado. Mas um afastamento de Mim também não é possível, porque a Minha força não pode passar eternamente e é também eternamente indivisível; contudo, aquilo que emergiu da Minha força pode distanciar-se infinitamente de Mim, e a distância significa que a força perde o seu efeito, pelo que o afastamento permanece imóvel, por assim dizer, e condensa-se em substância sólida, em matéria, que é portanto substância espiritual endurecida que carece da capacidade de ser activa porque deixou a esfera da Minha emanação de força de amor.

Este é, portanto, o destino do ser espiritual que se afastou de Mim, que se encontra à maior distância de Mim e, no entanto, é eternamente imperecível.... Tudo isto está, no entanto, no fundo da questão algo espiritual, que em tempos foi altamente capaz de pensar, tinha conhecimento e livre arbítrio e no entanto perdeu todas estas provas de divindade através da sua queda. Estas entidades espirituais dissolveram-se em inúmeras partículas através da Minha vontade, a fim de se encontrarem novamente, lentamente, num processo de cura reconhecido por Mim como bem sucedido quando um certo grau de maturidade ou purificação é alcançado.... Assim, liguei a vontade que em tempos foi livremente criada pela vontade do Meu primeiro ser criado usando a Minha força....

Mas o que aconteceu a este ser criado pela primeira vez? Este ser tem vagueado de um lado para o outro como uma faísca de força desde a sua queda e procura iluminar com a sua força remanescente tudo o que a Minha vontade lhe tirou.... ainda não para a reanimar mas para aumentar a sua força de modo a que Me ultrapasse a Mim mesmo, isto é, a Minha força.... O que está ligado pela Minha vontade não reage a esta iluminação precisamente porque não lhe dá vida.... Mas assim que se tornou o ser novamente após um curso infinitamente longo através da criação, quando as partículas individuais se reencontraram todas e agora se encarnam como um todo na forma humana e assim recuperam a consciência I, também reage novamente aos esforços daquele ser criado pela primeira vez, o Meu contra-espírito. Deixa-se cegar pela centelha, pois esta centelha não dá luz, mas é apenas uma luz enganadora que cega o olho a fim de o obscurecer completamente.... tal como a sua força se tornou ineficaz através da apostasia, através da distância infinitamente distante de Mim. Mas a sua essência permaneceu, não perdeu a sua consciência I, e portanto ainda pode ter um efeito no que também é I-consciente, podendo assim encher completamente o ser humano com a sua essência sem, no entanto, estar assim apenas ligado a uma pessoa. Assim, pode exercer a sua influência onde quer que haja pessoas que se voltem para ela por vontade própria através da sua atitude e assim aumentar a sua força através da unidade com ela. Ele só usa a sua força restante para trabalhar contra Mim, ele tenta constantemente aumentá-la com a ajuda de pessoas que se rendem a ele. Assim, este contra-espírito funciona obviamente, também pode obviamente controlar completamente uma pessoa, mas apenas enquanto ela tiver de passar o teste da vontade na terra.... Uma vez atingido o seu objectivo de conquistar pessoas para si próprio, no entanto, apenas promoveu o endurecimento da substância espiritual novamente e despojou-se da sua força, de modo a ficar, por assim dizer, completamente sem vida, assim como já não se pode agarrar a pessoas que lhe dão a sua vitalidade.... E este é o caso quando um período de redenção chega ao fim, quando ele atraiu a maior parte das pessoas para o abismo e as outras estão totalmente dedicadas a Mim. Depois ele próprio é privado das suas forças, depois também ele está num estado vinculado, encontra-se em cadeia.... até que ele possa realizar novamente as mesmas experiências em pessoas, até que as próprias pessoas estejam novamente no estado de fortalecer o seu poder, até que elas próprias, por assim dizer, soltem as suas correntes através da sua vontade errada, o que se aplica à matéria novamente, que é submissa à vontade do Meu adversário e assim eleva novamente a sua posição de poder, que se torna cada vez mais óbvia em cada período de Salvação, quanto mais perto se aproxima do fim.

É por isso que cada período de redenção começará com uma harmonia pacífica, com um verdadeiro paraíso na terra, e terminará com a actividade satânica, até que o meu adversário tenha sido privado até mesmo da última essência, até que ele próprio seja tão impotente que anseie por força de Mim.... até que ele próprio regresse a Mim na casa do seu Pai.... que uma vez deixou voluntariamente._>Ámen

Prevajalci
Prevod: DeepL