(Pri)srčna misel o Meni, kratka molitev, ki Mi je namenjena navzgor v duhu in Resnici, je Meni prijetna in bo uslišana. In ravno tako se bom vedno približal tistim, ki komunicirajo z Menoj v mislih; Jaz namreč čutim, da sem povezan z njimi, ker Me oni poizkušajo najti v popolni Resnici, zaradi česar si lahko dovolim, da Me oni najdejo. Formalne molitve Mi torej niso prijetne, ker le te ubijajo duha; one postajajo monotoni pogovori, katerih Jaz ne morem nikoli poslušati, ker Mi govorijo samo ustnice in ne srce. Zato Me te besede ne bodo dosegle, ker se one ne dvigajo iz srca, temveč so izgovorjene samo z razumom. Vsak, ki želi, da ga Jaz poslušam, mu ni potrebno izgovarjati besed; Jaz namreč vem, kako se on počuti v njegovem, o čem razmišlja in kaj čuti. Vendar pa Mi edino njegovo zavestno namenjanje misli daje naklonjenost do osebe, do tistega, ki tako v Meni prepozna njegovega Očeta in veruje, da mu bom Jaz pomagal. On bo prejel pomoč.... medtem ko molitev lahko traja večno, brez da je uslišana. V tem primeru je to molitev, ki je izgovorjena z usti, katero Jaz smatram kot neprimerno; ona namreč ne more biti nikoli (pri)srčna, ker to ni molitev v duhu in Resnici, temveč je le formalnost, kateri primanjkuje notranjega občutka. Skupinske ustne molitve so Mi odvratne; one dobesedno onemogočajo uresničitev takšnega (pri)srčnega stika z Menoj, ker bo, kar je razumljivo, vsaka oseba imela različne misli, kakor ima tudi vsak različne probleme, na katere pa se (molitev) ne nanaša. Tako je vse drugo, razen zaupnega pogovora z Menoj, katerega Jaz zahtevam, da bi lahko uslišal prošnje. Namreč samo intimen odnos z Menoj izraža vero osebe, zaupanje v zanesljivo pomoč, kar pa je predpogoj, da bi lahko ljudem podaril pomoč. In zato, če vi želite moliti, se morate umakniti v vašo sobico; vi se morate umakniti v notranjost vas samih in dovoliti Mojo prisotnost s (pri)srčnimi mislimi, katere razodevajo vašo Ljubezen do Mene.... Potem boste molili tako, kot je Meni prijetno in potem bo vaša molitev povsem zagotovo uslišana.
AMEN
PrevajalciUm pensamento sincero de Mim, uma pequena oração que me é enviada em espírito e em verdade é agradável para Mim e é ouvida, tal como sempre me inclino para aqueles que comunicam mentalmente comigo, pois sinto-me ligado a eles porque Me procuram na maior verdade e por isso também posso deixar Mim ser encontrado por eles. Mas não tenho prazer em orações formais porque matam o espírito, porque se tornam conversas monótonas às quais nunca consigo ouvir, pois o coração não fala comigo, mas apenas os lábios, assim estas palavras não me alcançam porque não surgem do coração, mas apenas o intelecto as pronuncia. Quem quiser ser ouvido por Mim não precisa de dizer palavras, mas o que sente no seu coração, o que pensa e sente, é conhecido por Mim, mas apenas a volta consciente dos seus pensamentos para Mim me leva a inclinar-me para a pessoa que assim reconhece o seu Pai em Mim e acredita encontrar ajuda em Mim. Ele será ajudado.... enquanto que uma oração pode ser infinitamente longa sem ser bem sucedida. Pois então é uma oração labial que condeno porque nunca pode ser sentida, porque não é uma oração em espírito e em verdade, mas apenas uma forma que carece de toda a interioridade. As orações labiais comuns são uma abominação para Mim, pois tais orações tornam impossível o contacto íntimo comigo, e compreensivelmente cada indivíduo terá pensamentos diferentes, tal como cada indivíduo tem um pedido diferente que, no entanto, não é mentalmente tocado, pelo que a oração é tudo menos um diálogo íntimo comigo que eu, no entanto, exijo para poder satisfazer os pedidos. Para a fé do ser humano, a confiança em certa ajuda, que é o pré-requisito para poder conceder ajuda ao ser humano, só se expressa num diálogo íntimo. E por isso, se quiserem rezar, devem retirar-se para o vosso armário e permitir a Minha presença através de pensamentos íntimos de Mim em que o amor por Mim seja evidente..... Depois rezará como Me agradar, e depois encontrará certamente uma resposta...._>Ámen
Prevajalci