Življenje na Zemlji vam je dano zato, da se ločite od oblike.... Kaj to pomeni, vam bo zares razumljivo šele v duhovnem kraljestvu, kjer vam je vsako pokrivalo ovira, saj vedno pomeni okov duha. Duh pa je zvezan, dokler je v duši še zemeljska misel, zemeljska želja, je duša vezana na določeno okolje, ki si ga ustvarja s svojo željo. Svobodni duh pa je gospodar časa in prostora. Kjer želi prebivati, tam je; duhovno ozemlje mu je dostopno, saj je dovolj samo njegova volja, da ga premakne tja, kjer želi prebivati. Njegova volja lahko doseže vse, nič več ga ne ovira, zato je popolnoma svoboden. Ko postane svoboden, se mu tudi ni več treba bati propada, vendar se ne oddalji povsem od duhovnega, ki še vedno tiči v suženjstvu, saj je pozvan, da tudi njemu pomaga do svobode. Še vedno nesvobodna duša pa občuti korist od tega, da je postane svobodna šele takrat, ko se njena zemeljska želja začne umikati.... Takrat se bo začel tudi njen vzpon, toda pred tem lahko mine nepredstavljivo dolgo obdobje, ko ne stori ničesar, da bi se osvobodila oblike, ki ni več sestavljena iz zemeljskih snovi, ampak dušo obremenjuje tako, da jo čuti kot prisilo ali pritisk.
Pogosto mora prehoditi težke poti, za katere komaj verjame, da jih lahko premaga, prenašati mora stisko, čeprav na drugačen način kot na Zemlji, vendar jo trpljenje ne obremenjuje nič manj kot na Zemlji. In na Zemlji bi se zlahka izognila temu bolečemu stanju, saj ji je bila dana priložnost, da se osvobodi forme.... To zavedanje je mučno in povečuje njeno muko, saj prepozna svoje stanje trpljenja, ne pa tudi, kako se ga v posmrtnem življenju lahko osvobodi. To spoznanje je namreč le posledica njene volje, da želi pomagati; šele ko ne upošteva svojega trpljenja in si vzame k srcu stisko sočloveka, ki trpi, ko mu želi pomagati, spozna, da je to edini način, da sebe osvobodi, da je dejavnost ljubezni potrebna tudi v onstranstvu, da bi osvetlila temno okolico in dosegla nekoliko svetlejša območja, in da je za dušo tem lažje in svobodnejše, čim bolj je pripravljena služiti drugim trpečim dušam....
Svobodno duhovno bistvo je zaradi obilice svetlobe celo neprepoznavno, pomaga ji z navodili in nasveti, ki jih duša sicer ne prepozna, saj si je potrebno tako kot na Zemlji za vzpon navzgor prizadevati s povsem svobodno voljo in odpraviti vsakršno prisilo. Vendar svobodno duhovno bistvo ne zapusti trpečih duš v njihovi nesreči, temveč jim skuša pomagati, kjerkoli in kakorkoli lahko....
Amen
PrevajalciA vida terrena é-lhe dada para se desprender da forma.... Você só vai entender realmente o que isso significa no reino espiritual, onde cada cobertura é um obstáculo para você, porque significa sempre um grilhão para o espírito. E o espírito está ligado enquanto houver ainda um pensamento terreno, um desejo terreno na alma, pois está ligado a um determinado ambiente que ele cria para si mesmo através do seu desejo. O espírito livre, por outro lado, é mestre no tempo e no espaço. Onde quer habitar, aí está; o território espiritual é acessível a ele, pois só a sua vontade é suficiente para movê-lo para onde quer habitar. A sua vontade pode realizar tudo, já não é impedida por nada, sendo assim completamente livre. Também já não tem que temer um declínio uma vez que se tenha tornado livre, mas não se afasta completamente do ser espiritual, que ainda está definhando na escravidão, porque o impele a ajudá-la também à liberdade. E a alma ainda não livre só sentirá o benefício de se tornar livre quando o seu desejo terreno começar a diminuir.... Então começará também sua ascensão, mas antes disso pode passar um tempo inconcebivelmente longo onde nada faz para se libertar da forma que, embora já não consista em substâncias terrenas, sobrecarrega a alma de tal modo que a sente como compulsão ou pressão. Muitas vezes tem de percorrer caminhos árduos que dificilmente acredita poder superar, tem de suportar privações, embora de uma forma diferente do que na Terra, mas o sofrimento não o oprime menos do que na Terra. E ela poderia facilmente ter evitado este estado lamentável na Terra, pois foi-lhe dada a oportunidade de se libertar da forma.... Esta consciência é agonizante e aumenta seu tormento, pois ela certamente reconhece seu estado de sofrimento, mas não como ela ainda pode se libertar dele no além. Pois esta realização é apenas a consequência da sua vontade de querer ajudar; só quando ignora o seu próprio sofrimento e leva ao seu coração as dificuldades da alma que sofre, quando quer ajudá-la, é que compreende que esta é a única forma de se libertar também, que a actividade do amor é também necessária no além para iluminar o ambiente escuro e para entrar em regiões um pouco mais luminosas, e torna-se mais fácil e mais livre para a alma quanto mais disposta está agora a estar ao serviço das outras almas que sofrem.... A substância espiritual livre ajuda-a, instruindo a alma e dando-lhe conselhos, mas mesmo inconsciente de sua abundância de luz, pois assim como na Terra a ascensão para a ascensão deve ser feita de livre arbítrio total, e toda coerção deve ser eliminada. No entanto, o espírito livre não deixa as almas que sofrem na sua angústia, mas procura ajudá-las onde e como for possível...._>Amém
Prevajalci