Človek samega sebe oblikuje preko svojega notranjega življenja oz. če on premišlja o sebi in svoje postopke ter razmišljanje podreja resnemu preverjanju, če si on obenem tudi prizadeva živeti tako, da lahko prenaša samega sebe, kar pa povzroči izpopolnjevanje samega sebe (oplemenitenje samega sebe) in obenem tudi duhovni napredek oz. višji razvoj duše. Sedaj je popolnoma nepomembno, v kolikšni meri se človek podreja zunanjim formam. Njegova namera (pozornost) mora biti usmerjena edino v to, da živi Bogu na zadovoljstvo; zaradi tega mora biti vse, kar on govori, misli ali dela v skladu z Božanskimi zapovedmi. Bog od teh ljudi ne zahteva ničesar drugega razen tega, da Ga oni ljubijo in da potem to Ljubezen izražajo tako, ko delajo dobro bližnjim, kakor sicer tudi živijo tako, da je iz tega prepoznavno hrepenenje po Bogu. Vsaka misel, ki je usmerjena navzgor, pričuje o Ljubezni do Boga; namreč čim ima človek hrepenenje, se bo le to vedno znova pojavilo kot misel v njemu. Če človek sedaj pričuje o svoji Ljubezni do Boga preko nenehnega hrepenenja po Njemu, potem bo Bog tudi potešil to hrepenenje tako, ko bo človeka ravno tako oskrboval s Svojo Ljubeznijo; in sedaj človek ne more drugače, kot biti dober. Zajema ga namreč Božanska Ljubezen, za katero on sam iskreno prosi preko svojega hrepenenja, in on sedaj ne more delovati brez Ljubezni (kruto, zlobno).... Torej človek se mora oblikovati v Ljubezen; zaradi tega on izpolnjuje prvo in največjo zapoved.... on Ljubezen daje in preko tega Ljubezen tudi ponovno prejema; on sam mora postati Ljubezen. Vendar pa do duševne zrelosti ne more nikoli priti človek, ki si ne pridobi Božanske Ljubezni preko del Ljubezni. Božja Ljubezen lahko zajame edino tistega človeka, ki je sam dejaven v Ljubezni. Vsako še tako majhno delo služenja v Ljubezni ravno tako predpostavlja določeno stališče do Boga.... človek mora želeti Dobro, potem se vsaj nezavestno usmerja tako, da je naklonjen Bitju, Katero je vseobsegajoča dobrota in popolnost. Želeti Dobro, zato strinjati se z Dobrim, bo ravno tako povzročilo to, da bo težnja usmerjena k Dobremu; in k takšnemu človeku se bo ravno tako približalo večno Božanstvo ter mu dovolilo, da Ga prepozna. In pravilno stališče do Boga bo kmalu določilo njegovo razmišljanje in delovanje oz. ga spodbudilo na Ljubezen-sko dejavnost (aktivnost), tako da tudi Bog lahko k njemu usmeri Svojo Ljubezen; to pa pomeni, da bo človek sedaj dozorel v svoji duši, ker Božja Ljubezen pazi nanj in mu sedaj tudi ne dovoli, da pade. Bog od človeka zahteva dokaz njegove Ljubezni do Njega; toda ne zadostuje Mu njegovo prepričevanje ali zanos (navdušenost).... Človek mora svojo Ljubezen do Boga potrditi (izraziti) v delih Ljubezni. In kakor on sedaj razdeljuje (daje) bližnjemu, tako bo tudi njemu razdeljeno (dano).... To, kar stori bližnjemu v/iz Ljubezni, mu bo Bog tisočkratno povrnil.... Toda vedno je stopnja Ljubezni tista, ki je odločujoča, v kateri on uresničuje dela Ljubezni do bližnjega. Božja Ljubezen bo v enaki meri sprejela človeka; in ker je Bog Sam Ljubezen, mora biti On prisoten v vsakem delu Ljubezni. Zaradi tega človek mora postati Ljubezen, če sta njegovo celotno razmišljanje in delovanje določena z Ljubeznijo do Boga in do bližnjega.
AMEN
PrevajalciL'homme se forme aussi à travers sa vie intérieure, c'est-à-dire s'il réfléchit sur lui-même et soumet ses actes et ses pensées à un sérieux examen, s'il cherche à vivre maintenant de sorte qu’il puisse exister devant lui-même, et à cela a pour conséquence un auto-ennoblissement. Donc, même cela signifie un progrès spirituel ou un développement vers le Haut de l'âme. Maintenant il est entièrement sans importance que l'homme se soumette à des formalités extérieures déterminées. Son attention doit seulement viser à vivre en étant complaisant à Dieu, donc tout ce qu’il dit, pense ou fait, doit correspondre aux Commandements divins. Dieu n’exige pas des hommes autre chose que de L'aimer et d’exprimer cet amour en faisant le bien au prochain et en vivant de sorte qu’en cela soit reconnaissable le désir pour Dieu. Chaque pensée tournée en haut témoigne de l'amour pour Dieu, parce que ce que l'homme désire, se lèvera toujours de nouveau comme pensée en lui. Si maintenant l'homme témoigne son amour pour Dieu à travers un désir toujours continu pour Lui, alors Dieu calmera aussi ce désir en pourvoyant aussi l'homme avec Son Amour, et maintenant l'homme ne peut pas être autrement que bon. Parce que l'Amour divin auquel lui-même aspire ardemment et intimement à travers son désir, l'enveloppe, et maintenant il ne peut plus agir dans le désamour. Mais l'homme doit se former dans l'amour, donc s'acquitter du premier et du plus grand Commandement, il doit donner l’amour et avec cela il reçoit de nouveau l’amour, donc lui-même doit devenir amour. Mais l'homme ne peut jamais arriver à la maturité animique s’il ne se conquiert pas l'Amour divin avec des Œuvres d'amour. L'Amour de Dieu peut seulement saisir l'homme si celui-ci est aussi actif dans l'amour. Chaque service d'amour, pour aussi petit qu’il soit, suppose une prédisposition d'esprit déterminée envers Dieu, l'homme doit vouloir le Bien, au moins en s’affirmant vers l'Être Qui est le Symbole du Bien, de la Perfection. Affirmer le Bien aura aussi pour conséquence d’aspirer au Bien, et l'éternelle Divinité s'approchera d’un tel homme et Se fera reconnaître. Et la juste prédisposition envers Dieu déterminera vite ses pensées et ses actes, c'est-à-dire le poussera à une activité d'amour, de sorte que Dieu puisse aussi tourner vers lui Son Amour, ce qui signifie que l'homme maintenant doit mûrir dans son âme, parce que l'Amour de Dieu l'assiste et ne le laisse maintenant plus tomber. Dieu exige de l'homme la preuve de son amour pour Lui, mais Il ne Lui suffit pas d’une affirmation ou d’une conduite fanatique. L'homme doit annoncer son amour pour Dieu au travers d’Œuvres d'amour, et comme maintenant il distribue au prochain, ainsi il lui sera distribué à lui, et pour ce qu’il fait au prochain par amour Dieu le récompensera mille fois. Le degré d'amour dans lequel sont exercées les Œuvres d'amour pour le prochain est toujours déterminant. Dans la même mesure l'Amour de Dieu prendra soin de l'homme, parce que vu que Dieu Lui-Même est l'Amour, Il doit Être présent dans chaque Œuvre d'amour. Par conséquent l'homme doit devenir amour, si toutes ses pensées et ses actes sont déterminés par l'amour pour Dieu et pour le prochain.
Amen
Prevajalci