Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

KULT... SKUPNOSTI...?

Brez zunanje prisile se ne more formirati nobena cerkvena skupnost, katere edini cilj je doseči priznanje pred ljudmi. Kajti tam, kjer je ta namen osnovna ideja, bo preprosto in skromno prizadevanje za služenje Bogu prišlo slabo do izraza, ker ne bo naredilo vtisa na okolje, medtem ko je vse, kar je učinkovito pri ljudeh prepoznavno navzven in zato velja za edino dragoceno in uspešno. Toda bolj ko se človek osredotoča na zunanji videz, bolj se podreja zahtevam tistih, ki želijo biti voditelji in so si zadali nalogo, da najdejo privržence za svoj kult... za njihovo služenje zunanjemu svetu.

To je res nerazumljivo a se žal prepogosto dogaja, da je zunanje čaščenje nekaj brez česar ljudje nočejo ostati; potrebujejo določena dejanja, ki jih v prvi vrsti spravljajo v vzvišeno stanje, in težko jih je prepričati, da jim prav ta kult preprečuje, da bi bili resnično povezani z Bogom.... S trmoglavostjo se ga trdno držijo in na koncu služijo samo kultu, ne pa večnemu Božanstvu. Potrebujejo zunanjo potrditev, da pripadajo občestvu....

Oblikujejo ozek krog in postavijo zid navzven, saj menijo, da je njihov sosed enak njim le, če se podredi istim zunanjim oblikam in se prilagodi pravilom, ki veljajo v njihovem krogu. In to človeški duši nabolj škoduje. Zunanje služenje zanjo nima nobene vrednosti.

Človek lahko izpolni vsak odlok, ki ga določijo ljudje pa to ne bo niti najmanj koristilo zrelosti njegove duše, saj je v ozadju vsakega izpolnjevanja določena prisila. Od ljudi se zahteva nekaj, kar otežuje pot k Bogu.... Samo človeške zapovedi se izpolnjujejo, Boga pa se ne išče dovolj. In zato krog, katerega enotnost je prepoznavna navzven, ne bo dosegel svojega cilja.... Dolgo bo trajalo, preden mu bo bistvo Božanstva postalo razumljivo, saj bo vedno želel izstopati v javnosti.

Ne bo iskal stikov s tistimi, ki ostajajo oddaljeni od njihove skupnosti, ampak se bo držal stran od njih ali pa bo v zunanjem svetu vedno poudarjal svoja prizadevanja. Ker se želi uveljaviti in se pokazati pred tistimi, ki se ne strinjajo z njim.

Kdor veruje, da je v spozanju, mora stati tudi sredi drugih ljudi, ne sme si želeti omejiti njihovega spoznavanja s tesno povezavo posameznikov in se izolirati, torej, da si želi vzpostaviti skupnost, ki vključuje samo tiste, ki delijo isto spoznanje. Nasprotno, prostovoljno mora posredovati to, za kar meni, da ima, prizadevati si mora za razširitev te skupnosti, vendar tiho in brez razkazovanja, brez zunanjih oblik in brez prisile.... Samo služiti mora... ali imeti za vrednega samo bližnjega, ne simboličnih dejanj in na koncu gledati na ta dejanja kot na znak pripadnosti tej skupnosti.

Vse zunanje je samo lupina, zaželeno mora toda biti jedro, ljudje bi se morali združiti, da bi služili Bogu in bližnjemu, potem bodo tudi oni v pravem spoznanju in bodo imeli blagodejne učinke, čeprav jih ne povezuje nobena navzven prepoznavna vez. Biti morajo le istega duha, prepoznati sebe in svojo nevrednost, si prizadevati oplemenititi svojo naravo in pomagati sočloveku po svojih najboljših močeh. Potem je to resnično cerkev, ki služi Gospodu ter živi in deluje po Njegovi volji....

AMEN

Prevajalci
Prevod: Albin Podgraješek

Cult.... Comunidades.... ?

Nenhuma congregação pode se formar sem coerção externa se seu único esforço é ganhar reconhecimento diante das pessoas. Pois onde essa intenção é o pensamento básico, o simples esforço para servir a Deus terá pouco efeito, pois isso permanecerá sem impressão nos semelhantes, ao passo que tudo o que é reconhecível externamente é eficaz para os semelhantes e é, portanto, considerado como apenas valioso e bem sucedido. Mas quanto mais uma pessoa dá a aparência exterior, mais ela se submete às exigências daqueles que querem ser líderes e fizeram disso o seu negócio para atrair seguidores para o seu culto.... para o seu culto exterior. De facto, é incompreensível, mas infelizmente acontece com demasiada frequência que o culto externo é algo de que as pessoas não querem prescindir; elas precisam de certas acções que as coloquem primeiro num estado elevado e são difíceis de convencer de que precisamente este culto as impede de ter a comunhão correcta com Deus..... Agarram-se a ele com tenacidade e, no final, só servem ao culto, mas não à Deidade eterna. Eles precisam de confirmação externa de que pertencem a uma congregação.... Eles formam um círculo estreito e erguem um muro em direção ao exterior, pois só consideram os semelhantes como seus iguais se se submeterem às mesmas formas externas e cumprirem os regulamentos que se aplicam dentro do seu círculo. E isto é da maior desvantagem para a alma humana. O serviço externo não tem qualquer valor para ele; o ser humano pode cumprir cada regulamento emitido pelas pessoas, isso não beneficiará minimamente a maturidade da sua alma, pois cada cumprimento se baseia numa certa compulsão. As pessoas são primeiro obrigadas a fazer algo que dificulte o caminho para Deus.... Os mandamentos humanos são cumpridos primeiro, mas Deus é procurado muito pouco. E, portanto, um círculo cuja união é reconhecível externamente não alcançará sempre o seu objectivo..... Demorará muito tempo até que a essência da divindade se torne compreensível para ela, pois ela estará sempre ansiosa para aparecer em público. Ele não buscará contato com aqueles que permanecem distantes da sua congregação, mas se manterá afastado deles ou sempre enfatizará seus esforços externamente. Pois ele procura ganhar reconhecimento e exibir-se para aqueles que não concordam com ele. Aquele que acredita estar no conhecimento também deve estar no meio de seus semelhantes; não deve querer limitar seu conhecimento pela união estreita de indivíduos e separar-se, querendo assim fundar uma comunidade que só encerra aqueles que se afiliam com o mesmo conhecimento. Ao contrário, ele deve transmitir voluntariamente o que acredita possuir, ele deve procurar ampliar esta comunidade, mas silenciosamente e sem ostentação, sem formas externas e sem coerção.... ele só deve servir.... mas apenas ao seu semelhante, a considerar as acções não simbólicas como valiosas e, em última análise, a considerar essas acções como emblemas de pertença a essa comunidade. Tudo no exterior é apenas uma concha, mas o núcleo deve ser desejado, as pessoas devem se unir a fim de servir a Deus e ao próximo.... então também terão o conhecimento certo e trabalhar de forma benéfica, mesmo que nenhum vínculo reconhecível externamente os vincule. Eles só têm de ser do mesmo espírito, reconhecer a si mesmos e a sua indignidade, tentar enobrecer a sua natureza e ajudar os seus semelhantes o melhor que puderem. Então é na verdade uma congregação que serve ao Senhor e vive e age de acordo com a Sua vontade.....

Amém

Prevajalci
Prevod: DeepL