Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

OBREDI.... BOŽJE OTROŠTVO....

Božja volja je bila torej prezrta, kar je povzročilo grozljivo stanje, ki resno ogroža vero. Le redki ljudje dojemajo bistvo in ti redki sicer izpolnjujejo predpisane zapovedi, a so hkrati tako povezani z Gospodom, da iz te povezave črpajo moč, ki pa jo pripisujejo izpolnjevanju teh zapovedi. Čeprav ta napačna predstava v resnici ne škoduje njihovim dušam, ta moč lahko priteče k človeku tudi brez navzven prepoznavnih obredov, če le njihovo srce išče in sproži zvezo z Bogom. Medtem pa obredi brez srčne povezanosti ne bodo priresli nobenega blagoslova. Prav tako je pomembno, da se vprašamo o posinovljenju z Bogom.   

V skladu z dogmo so samo katoličani upravičeni, da se lahko imenujejo Božji otroci. To je popolnoma napačno mišljenje, ki ga ni mogoče z ničemer upravičiti. Kdor se zavzema za delo na sebi in si neumorno prizadeva za popolnost, kdor strogo preverja sebe in svoja dejanja, kdor si nenehno prizadeva izpolnjevati božjo voljo, resno želi postati Božji otrok, ga ima Oče za svojega otroka. Toda obveznosti in njihovo izpolnjevanje ne bodo nikoli tako dragocene kot prostovoljno radostno služenje Bogu. Prisila nikoli ne dovoli, da bi se aktivirala lastna volja.

Izpolnjevanje zapovedi v stanju prisile pred Bogom ni posebej hvalevredno, toda že najmanjša prostovoljna predaja svojemu Stvarniku je izjemen korak naprej za človekovo dušo. In tako je Bog človeštvu pravzaprav vedno sporočal svojo voljo, vendar nikoli ni zapovedal, da je treba njegovo voljo izpolnjevati kot dolžnost, saj ima zanj vrednost le, če človek premaga samega sebe in iz ljubezni do Boga sprejme določeno mero.  Kajti le tako se bo človeška volja nagnila in si zavestno prizadevala za povezanost z Očetom v nebesih, le tako se bo začel otrokov odnos z Očetom.

Človek si bo kot otrok prizadeval biti poslušen Očetu v nebesih, otrok bo ljubil svojega Očeta in mu skušal ugajati ter se oblikovati tako, da ga bo Oče ljubeče pritegnil k svojemu srcu, in tako si človek zavestno prizadeva za Božje otroško....

Amen.

Prevajalci
Prevod: Janko Žagar

Ceremonias.... Filiación de Dios....

De modo que la voluntad de Dios ha sido ignorada y de esto se ha desarrollado una anomalía que pone seriamente en peligro la fe. Pocas personas solo comprenden el núcleo, y estos pocos bien cumplen los mandamientos prescritos, pero al mismo tiempo están conectados con el Señor de tal manera que obtienen la fuerza de esta conexión, que sin embargo atribuyen al cumplimiento de esos mandamientos. Esta visión errónea no daña su alma, pero esa fuerza puede fluir hacia la persona incluso sin ceremonias externas, si tan sólo su corazón busca e inicia la unión con Dios.

Mientras que las ceremonias sin la unión íntima no resultan en ninguna bendición. También es importante posicionarse una vez sobre sobre la cuestión de la filiación de Dios. Según el dogma solo los católicos tienen derecho a llamarse hijos de Dios. Esta es una visión completamente errónea que no puede justificarse por nada. Quien se preocupa por trabajar incansablemente sobre sí mismo y, por tanto, luchar por la perfección, él que solo se somete a sí mismo y a sus acciones a una prueba estricta, quien trata constantemente de cumplir con la voluntad de Dios, quien se toma en serio ser un hijo de Dios, a este le ve el Padre como Su hijo.

Pero los deberes y su cumplimiento nunca son tan valiosas como el servicio alegre a Dios en toda libertad de voluntad. La compulsión nunca permite que la propia voluntad se ponga en acción. El cumplimiento de los mandamientos en estado forzado no es particularmente meritorio ante Dios, pero la más mínima entrega voluntaria a su Creador es extraordinariamente progresiva para el alma del hombre.

Y, por lo tanto, Dios siempre ha acercado Su voluntad a los hombres, pero nunca ha ordenado cumplir Su voluntad obedientemente, porque para Él solo tiene valor cuando el hombre se supera a sí mismo y se carga con algunas cosas por amor a Dios, porque solo ahora la voluntad del hombre se dobla y lucha conscientemente por la conexión con el Padre en el cielo, solo ahora se inicia la relación del niño con el Padre.

El hombre se esfuerza, como un niño, de ser obediente a su Padre en el cielo, el niño ama a su Padre y busca complacerlo y formarse a sí mismo de tal manera que el Padre lo lleve cariñosamente a Su corazón, y así el hombre se esfuerce conscientemente por la filiación de Dios....

Amén

Prevajalci
Prevod: Hans-Dieter Heise