Jaz gledam z zadovoljstvom na tistega, ki na Zemlji žrtvuje vse zaradi Mene; ko je namreč njegovo srce brez vsakršne zemeljske težnje, se Jaz lahko nastanim v njem.... z Menoj pa se v srce vselí nepopisna sreča.... katera pa je torej povsem drugačna od zemeljske sreče.... Tisti, ki so Me sprejeli v svoje srce, od takrat naprej ne hrepenijo po ničemer več, razen po Moji prisotnosti; in ker Me oni tako globoko ljubijo, to hrepenenje najde njegovo izpolnitev.... Jaz dovolim, da Me Moj otrok najde; Jaz želim edino njegovo Ljubezen.... Želim, da Me išče in da si Me želi; potem pa Sem nenehno pripravljen Sebe podariti.... Jaz Mojemu otroku, ki je našel (pot) do Mene, zagotavljam najvišjo srečo; privijam ga k Mojemu srcu in ga hranim ter pojim z Mojo Ljubeznijo.
Vendar pa najvišje sreče ne morem zagotoviti tistemu, ki v srcu še vedno goji druge želje. Namreč vsaka želja, ki je usmerjena k zemeljskim užitkom, onemogoča Moj nastop (prebivanje, nastanitev) v nekem takšnem srcu; svet in Jaz sva namreč dva različna pola, katera sta eden drugemu nasprotna. Zemeljsko gledano svet sicer resda nudi brezštevilne ugodnosti, vendar pa on v to bogastvo ne more nikoli vnesti občutkov notranje povezanosti z Menoj.... to bi bilo tako nezamisljivo, ker dva pojma, ki sta drug drugemu tako nasprotujoča, ne bi mogla nikoli biti skladna.
Tisti, ki ljubi svet, njegov sijaj in razkošje, ne more resnično doživeti sreče, katero daje Gospodarjeva prisotnost. Po drugi strani pa bo odbojno vse, kar je od tega sveta, če mu je zaradi tega dana milost povezanosti z Bogom. Takšen otrok je namreč zajet s tako globoko intimno Ljubeznijo, da le te ne doživlja več telo, temveč duh; in potem on nenadoma spoznava svoje izhodišče in se z vso močjo priključuje Očetu večnosti....
Pokukal je v svetlobo, in od takrat naprej se ne boji več teme. In ko se je duh enkrat spoznal in v večnem Božanstvu čutno doživel Ljubezen-sko zbliževanje ter tako pogledal v nebeške krasote, vsa njegova zemeljska hrepenenja umrejo; to kar namreč nudi svet, se zemeljskemu otroku zdi plitko ter prazno, in ono nenehno išče edino vez z Odrešenikom (Jezusom Kristusom).... Jaz namreč Mojim že na Zemlji obljubljam nepopisno blaženost, če Me nosijo v srcu.... in če ne cenjo več svetovnih (zemeljskih) užitkov....
AMEN
PrevajalciAquele que me sacrifica tudo na terra, eu o vejo com bons olhos, pois como o seu coração está livre de todo desejo terreno, eu posso agora habitá-lo.... e Comigo a felicidade indescritível entra no coração.... que, no entanto, é completamente diferente da felicidade terrena.... Aqueles que doravante Me aceitaram em seus corações não desejam outra coisa senão a Minha presença, e como assim Me amam muito, esse desejo será cumprido.... Eu deixei-me encontrar pelo meu filho. Eu só quero o seu amor.... Quero que Me procure e anseie por Mim, e então estarei sempre pronto para me dar.... Eu concedo a felicidade suprema à criança terrena que encontrou o seu caminho até Mim; eu a levo ao Meu coração e a alimento e rego com o Meu amor. Mas nunca poderei conceder a felicidade suprema àquele que ainda carrega outros desejos em seu coração. Pois todo desejo que se aplica à alegria terrena torna impossível a Minha permanência em tal coração, pois o mundo e eu somos dois pólos que se opõem; o mundo certamente oferece incontáveis confortos, em termos terrestres, mas nunca poderá inserir o sentimento de unidade sincera comigo nos bens que distribui.... isto seria tão inconcebível porque dois conceitos tão opostos nunca poderiam coincidir. Quem ama o mundo e o seu esplendor e esplendor não pode sentir de forma tangível a felicidade que é desencadeada pela presença do Senhor. E, inversamente, o ser humano detestará tudo o que é terreno se lhe for dada a graça da ligação com Deus em troca. Eu abraço uma criança com um amor tão profundo que não é mais sentido pelo corpo, mas pelo espírito, e este reconhece subitamente a sua origem e se une ao Pai à força a partir da eternidade.... Olhou para a luz e, a partir daí, não teme mais as trevas, e uma vez que o espírito se reconheceu e sentiu a aproximação amorosa na Deidade eterna e, assim, vislumbrou as delícias celestiais, então todo o desejo terreno é morto, pois o que o mundo oferece parece velho e vazio para a criança terrena, e sempre e só procura a união com o Salvador.... Pois já na terra eu prometo Minha própria felicidade indescritível se eles me carregarem em seus corações.... e não prestar mais atenção aos prazeres mundanos....
Amém
Prevajalci