Primerjaj objavo s prevodom

Več prevodov Naključna objava:

NEVARNOST DA SE POSTANE MLAČEN.... NAZADOVANJE.... EKSTREMNA BORBA DUŠE....

Pot do popolnosti je dolga. Če se duša še naprej upira proti moči, ki želi njen propad in če pozna svoje izhodišče iz Boga, potem ona resnično ostaja v trdni zaščiti njenih duhovnih prijateljev, ki ji stojijo ob strani pripravljeni pomagati. Vendar pa mora njena težnja k popolnosti najti spodbudo znotraj nje same; njena volja, da bi postala popolna, mora na nek način ostati neprekinjeno dejavna. Vsako odstopanje od prave poti, vsako lenost in malomarnost je potrebno nadoknaditi s še enkrat večjo predanostjo, in delo na samemu sebi ne bo in ne more biti zamenjano s tujo močjo ali nadoknadeno s pomočjo. Duša z lastno voljo doseže vse, brez njene volje ničesar.... Zato ne sme priti do zastoja (stanja mirovanja), če se želi doseči višino (napredek), ker je zastoj enak nazadovanju. Človek, čigar duša ni več dejavna za njeno večno zveličanje, se bo zagotovo ponovno usmerila k svetu, da bi bila na razne načine dejavna; in ponovno bo vzpostavila povezanost z materijo, namesto da bi se ločila od nje, kar je njena pravilna (resnična) naloga. In zaradi tega je nevarnost, da nazaduje veliko večja od zastoja (mirovanja), ker slednji traja le nekaj časa, potem pa se človek vedno znova preda svojemu duhovnemu delu ali se od njega oddaljuje, zaradi česar bi se moral vsak zaskrbljeno potruditi, da to prepreči. Namreč zle sile, ki vedno čakajo okoli njega, takoj izkoristijo priložnost, da povzročijo njegovo nazadovanje in katere z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, vplivajo na takšno dušo. In tako se vedno znova začenja borba, ki pa zahteva največjo moč odpora in voljnosti (pripravljenosti). Zato mora vsaka duša vedno edinole skrbeti, da se ne utrudi pri svojem prizadevanju na višje. Ona si mora preko nenehne molitve vsakodnevno zagotoviti milost; in v vsaki nevarnosti, da ne bi postala mlačna, se mora za pomoč z zaupanjem usmeriti k Očetu na nebesih. To pa že predpostavlja voljo zemeljskega otroka; in čim preko molitve volja postane dejavna, duša nenehno dela na sami sebi, in nevarnost nazadovanja je odstranjena. Njena borba je že trajala nezamisljivo dolgo časa; in četudi so v zemeljskem življenju za dušo postavljene velike zahteve, pa se mora duša ravno tedaj neumorno boriti, da bi zdržala poslednji izpit in da bi lahko zapustila svoje stanje prisile ter kot svobodno svetlobno bitje opazovala (uživala) vse Božje lepote in združena z Najvišjim (Najpopolnejšim) Bitjem našla večno srečo. In zaradi tega se mora ona zavestno odreči temu, kar jo še vedno povezuje s svetom in materijo, četudi njeno telo še vedno prebiva na Zemlji.... duša vseeno lahko hiti v področje najvišje blaženosti, če le ona svoji volji omogoči, da bo dejavna (aktivna) in tako prepreči vsakršno oslabitev duhovnega prizadevanja ali se bori proti temu.

AMEN

Prevajalci
Prevod: Lorens Novosel

Le danger de devenir tiède - la rétrogradation – la lutte extrême de l'âme

Il y a un long chemin jusqu'à la perfection. Si l'âme s’impose dans la résistance contre le pouvoir qui cherche son naufrage et a reconnu son origine divine, alors elle reste sous la garde continue de ses amis spirituels, qui l'assistent en l'aidant, mais pour sa tendance à la perfection elle doit trouver en elle-même la force de poussée, sa volonté doit être continuellement active pour arriver à la perfection. Chaque déviation de la voie droite, toute paresse et négligence doit être compensée au travers d’un dévouement redoublé dans le travail sur elle-même et cela ne peut pas être remplacé par la force ou par une aide étrangère. L'âme avec sa volonté atteint tout, sans celle-ci, rien. Donc il ne doit apparaître aucun arrêt dans le désir d’atteindre la Hauteur, parce qu'un arrêt équivaut à une rétrogradation. Un homme dont l'âme n'est plus active pour son salut éternel, se tournera avec certitude de nouveau vers le monde, pour avoir justement une activité, et il établira de nouveau la liaison avec la matière au lieu de s’en séparer, ce qui est sa vraie tâche. Et ainsi le danger d'une rétrogradation est beaucoup plus grand qu’un arrêt, parce que ce dernier dure seulement peu de temps, mais ensuite l'homme suit de nouveau son travail spirituel, ou bien s'en éloigne, chose que chacun devrait s’efforcer d'éviter sérieusement, parce que les mauvaises forces qui sont en guet-apens autour de lui exploitent vite l'occasion d'une rétrogradation et agissent à leur tour sur une telle âme avec tous les moyens à leur disposition. Et la lutte recommence à nouveau, et elle exige une très grande force de résistance et de disponibilité d'emploi. Chaque âme doit donc toujours seulement prendre soin ne pas s’affaiblir dans sa tendance vers le Haut, elle doit implorer quotidiennement la Grâce divine à travers une prière constante, et dans toute misère et dans tout danger elle ne doit pas devenir paresseuse et se tourner confiante vers le Père dans le Ciel pour obtenir Son Aide. Cette dernière va dépendre de la volonté du fils terrestre mais dès que cette volonté devient active à travers la prière l'âme reste dans un travail constant sur elle-même et elle est protégée du danger d'une rétrogradation. Sa lutte a déjà duré un temps infiniment long, et également dans la vie terrestre l'âme est soumise à de grandes exigences, alors encore maintenant l'âme doit lutter infatigablement pour soutenir la dernière épreuve et pouvoir abandonner son état de contrainte et devenir un être libre, lumineux, apte à contempler toutes les Magnificences de Dieu et dans l'unification avec l'Entité la plus haute trouver l'éternel bonheur. Et donc elle doit consciemment se détacher de ce qui la lie encore au monde et à la matière, bien que le corps demeure encore sur la Terre, mais l'âme peut courir en avant dans les champs de la plus haute Béatitude, si seulement elle laisse sa volonté être active continuellement et empêche sa tendance spirituelle de faiblir sinon elle doit combattre cette défaillance.

Amen

Prevajalci
Prevod: Jean-Marc Grillet