9022 PRAZGODOVINSKI LJUDJE ....
22 julij 1965: Knjiga 94
Vi se morate obrniti k Meni le s prošnjo, da vam podarim pojasnilo in Jaz ne bom okleval odgovoriti. Vi ne veste, da je dejanje stvarjenja zahtevalo neskončno dolga obdobja časa, saj sodite ob uporabi svojih sedanjih konceptov (pojmov) časa, *medtem, ko je dejanje stvarjenja zahtevalo večnosti, kar je za vas razumsko nemogoče razumeti.*
Zato imate vi prav v svoji domnevi, da so predadamiti živeli dolgo pred človekom.... kateri je bil prepoznaven kot resnični človek zahvaljujoč svoji samozavesti, razumu in svobodni volji. Vendar to ne izključuje dejstva, da ti ljudje niso vedeli o prazgodovinskih ljudeh; oni so torej vedeli za njihov obstoj, vendar so jih opisali, da so živeli dolgo pred njimi samimi.
Toda to se je zgodilo šele po padcu v greh, ko Sem od zgoraj poslal med ljudi svetlobna bitja, ki so jih razsvetlila o njihovem preteklem procesu skozi vse (zemeljske) stvaritve.... Pred tem pa oni o tem niso imeli nobenega predznanja in s tem nobene ideje o teh, človeku podobnim bitjih, ker.... kjerkoli so ljudje bili ustvarjeni.... so ta bitja bila izumrla. Toda, ker je porast človeške populacije napredovala le počasi.... v skladu z izvirnimi duhovi, ki so dozoreli.... se je proces stvarjenja nadaljeval tekom zelo dolgega obdobja, in zatorej Zemlja ni bila naenkrat naseljena z ljudmi povsod, medtem, ko so pred-adamiti izumrli šele, ko se je delo stvarjenja "človek" začelo pojavljati.
Prazgodovinski ljudje torej nikoli niso živeli skupaj s človeškimi bitji-ljudmi ob istem času, ampak je človek bil ustvarjen v različnem času, saj so se tudi pogoji na Zemlji bistveno razlikovali in je Zemlja potrebovala to raznolikost, saj so se tudi izvirni duhovi razvijali različno, kar vam ljudem še ni povsem razumljivo. Ni torej tako, da so ljudje bili trenutno (nenadoma) ustvarjeni na Zemlji, temveč se je vse na nek način dogajalo, tako, da lahko govorimo o periodičnem ustvarjanju, in vsako obdobje je ustvarilo takšna bitja, vse dokler človek s samozavestjo, razumom in svobodno voljo ni vstopil v življenje kot zadnje dejanje stvarjenja.
Če Jaz sedaj uporabljam izraz: "istočasno", potem mislim na isto obdobje ustvarjanja, katero pa je bilo tako dolgo, da ne more biti izraženo v številkah.... vendar so ta prazgodovinska bitja bila pred resničnim človeškim bitjem, ker Zame noben pojem časa ne obstaja in za Mene je tisoč let kakor en dan (Psalam 90:4; 2. Petrova 3:8). In celotno delo stvarjenja je trajalo tako dolgo, da ljudje več ne morejo izračunati trajanja časa, le enega dejstva se ne, da zanikati, da se je vse razvilo iz materije, skozi svet mineralov in rastlin.... skozi živalsko kraljestvo, vse do človeka, vendar Sem Jaz za drobcene delce duše, ki so se razvijali naprej, vedno znova ustvaril eno novo zunanjo obliko.
Torej se izraz "oni so se razvili v drugo bitje" nanaša le na napredek duše, vendar je bila vsaka zunanja oblika nova stvaritev, ki je vedno znova izginila takrat, ko je v celoti izpolnila svoj namen, zaradi česar je tako mnogo bitij ponovno izginilo takrat, ko so v obstoj prišla človeška bitja (ljudje), ki so lahko sama ustvarjala in oblikovala v skladu s svojo voljo....
Torej ljudje niso živeli v istem času skupaj s prazgodovinskimi ljudmi, vendar to ne pomeni, da oni niso naseljevali Zemlje ob istem času, vendar so bili krajevno tako oddaljeni, da oni niso vedeli o njih, ker še ni prišel čas, da človek najde primerne življenjske pogoje, katere je potreboval, da bi tam preživel. Samo ena stvar mora biti pojasnjena: da Zemlja ni bila naseljena v istem času s popolnoma odgovornimi ljudmi, oni so prišli znatno kasneje, medtem, ko so prazgodovinski ljudje obstajali še tam, kjerkoli Zemlja še ni bila dovolj razvita.
Vam ljudem si je težko predstavljati, kako se je celotno delo stvarjenja dogajalo, ker si vi ne morete predstavljati niti obdobja trajanja časa, v katerem se je to delo dogajalo, niti ogromnega prostora kateri je moral biti naseljen z majhnimi delci duše padlih izvirnih duhov. In zato je bila takšna raznovrstnost potrebna, kar je bilo v celoti realizirano z močjo Mojih misli, tako, da Sem Jaz vse videl kot pomanjšano delo stvarjenja pred Seboj in to se je istočasno pojavilo kot dokončano delo.... tako, da so stvaritve zavzemale vse večje oblike, v katerih so duševni delci morali dozoreti, in vse je vrvelo od stvaritev najrazličnejših vrst.... zato Sem Jaz prestavil vsako delo stvarjenja (stvaritve) tja, kjer so mu bile nudene možnosti za dozorevanje.
In zatorej so prazgodovinska bitja bila stvaritve, katere Sem vedno uporabil tam, kjerkoli je človeška rasa prej ali pozneje morala naseliti Zemljo, da bi svoj razvojni proces privedla do konca. Toda, da pa bi Zemlja časovno vsepovsod nudila enake pogoje, to ni bilo nameravano z Mojo vsestransko ustvarjalno voljo, in še celo danes obstajajo ogromna prostranstva Zemlje, kjer noben človek ne more živeti, ker mu manjkajo pogoji za preživetje, za kar imam Jaz Svoje razloge. Vendar eno je gotovo, da je zunanja oblika človeka bila delo Moje Ljubezni, da Sem ustvaril človeka po svoji podobi in, da bo njegova duša nekega dne znova postala Moja podoba, kar pa ni bil primer s prazgodovinskimi ljudmi, zatorej se niso mogli razviti v človeško bitje, kakršno je to sedaj, ne glede ali so dosegli zrelost duše ali ne. AMEN
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi