Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/9015

9015 PREDADAMITI ....

15 julij 1965: Knjiga 94

Davno preden so na Zemlji živeli prvi ljudje, kateri so bili od Boga obdarjeni s svobodno voljo in razumom, so človeku podobna bitja že obstajala, katerih naloga je bila narediti Zemljo primerno (kot bivališče) za pozneje prihajajočo človeško raso. Oni so svoje delo opravljali nagonsko-instinktivno, to pomeni vodeni po zakonu narave.... da bi sebe vzdrževali, so zbirali sadje, pobirali sadove zemlje in gradili za sebe bivališča.... oni so delali vse, kar je za njih nagonsko bilo v korist. Vendar pa se oni niso mogli šteti odgovorni za svoja dejanja, saj v njih še ni bila utelešena duša, ki bi vsebovala vse drobcene delce padlega izvirnega duha.

Ta bitja so bila že zelo podobna človeškim bitjem-ljudem, oni so imeli enako obliko telesa, vendar niso bili niti samozavestni, niti niso bili sposobni komunicirati med seboj, le njihova želja po samoohranitvi je bila močna in so pogosto živeli do visoke starosti. Oni so na določen način služili stvarjenju s tem, da so doprinesli k spreminjanju površine Zemlje, ki je postajala vse bolj pripravljena kot primerno bivališče za potrebe ljudi. Vendar tem bitjem še ni bila dana naloga, oni so samo služili še vedno nepopolnim izvirnim duhovom kot končna možnost, da dozorijo, da bi oni potem bili sposobni nadaljevati kot človek s svobodno voljo in razumom.

Zato torej te prazgodovinske ljudi.... pred-adamite.... ne moremo šteti za prave "ljudi", ker so njihova narava-značaj, njihov videz in sama njihova aktivnost bili bolj podobni tistim pri živalih, katera je še vedno precej zaostajala v svojem razvoju, le oblika je bila podobna človeku. To je razlog zakaj so kasnejši ljudje imenovali te žive stvaritve prazgodovinski ljudje, vendar teh ni mogoče primerjati s človekom, ki je v lasti svobodne volje in zavesti (spoznanja), kateri je on prav tako moral uporabljati razumsko na pravilen način. Prav tako ne moremo reči, da se je človek razvil iz tega pred-adamita, ker je človek bil nova stvaritev, katero je Bog prikazal v zunanji obliki (eksternaliziral) šele po tem, ko so mnogi izvirni duhovi pričakovali svoje utelešenje.

Prazgodovinsko bitje je bilo eno od mnogih stvaritev, ki so vse bile morale služiti svojemu namenu, pripraviti prebivališče za pozneje prihajajoče človeško bitje, katero bi mu zagotovilo brezskrbno zemeljsko življenje. (15. 7. 1965) Pred-adamiti so bili ta človeku podobna bitja, ki jih ni bilo mogoče šteti za odgovorne, ker so živeli nagonsko, kot živali.... ki so živeli na Zemlji že davno pred človeškimi bitji-ljudmi.... kateri niso imeli samozavesti in so lahko živeli le v skupinah.... ki jih lahko najdemo torej le tam, kjer so se človeška bitja naknadno ustalila (naselila, udomačila), za katera so pripravili dejanska področja s svojo nenehno aktivnostjo. To je bila prirojena značilnost bitij in se je izražala v obdelovanju ogromnih površin tal Zemlje, s sistematično setvijo osnovnih snovi in s pobiranjem pridelka-žetve na teh prostranstvih Zemlje....

Vse to so počeli popolnoma nezavedno kot rezultat naravnega nagona samoohranitve.... Oni so se medsebojno borili in močnejši je zmagal. In tako so oni prav tako prispevali k temu, da so nova duhovna bitja sebe neprestano utelešala, pa čeprav le za kratek čas, da bi dokazali svojo moč, ko so se izražali bolj ali manj močni instinkti, ki so postopoma slabeli, čim dlje so oni živeli in potem prav tako počasi dosegali zrelost, ki jim je omogočila vstopiti v njihovo zadnje utelešenje kot človeško bitje.

Torej so človeku podobna bitja obstajala že davno pred prvimi ljudmi, vendar se jih na noben način ne more povezati z resničnimi ljudmi. Oni so se z njimi lahko primerjali v njihovi zunanji obliki, vendar so živeli kot živali.... tako s svojimi instinkti kakor tudi s svojim načinom razmnoževanja (rojevanja, tj. ustvarjanja novega življenja), ki se je razvijal skladno z njihovimi snovmi duše, in bili so eno od mnogih del stvarjenja, katera so zopet izginila po tem, ko so opravila svojo zemeljsko nalogo, torej, ko bitja več niso potrebovala teh stvaritev, in oni so potem izumrli kot toliko ostalih stvaritev, katere je Zemlja nekaj časa udomačevala, da bi odstopili mesto za nove stvaritve....

Vendar ne moremo reči, da se je človek v svoji sedanji obliki razvil iz teh prazgodovinskih stvaritev, temveč je bil in je nova stvaritev, obdarjen s svobodno voljo in razumom, kateri je moral sedaj sebe dokazati, zatorej je prejel nazaj tudi svojo samozavest. V kolikšni meri so pred-adamiti lahko prav tako uporabljali določeno količino inteligence, je bilo odvisno le od stopnje zrelosti njihovih utelešenih duševnih delcev, kateri pa so bili nesposobni razmišljati in so izražali svojo inteligenco le skozi svoje aktivno delo, torej nezavedno.... Kljub temu pa je ta aktivnost proizvedla največja čudežna dela, kot jih je mogoče pogosto videti v naravi, da so bile narejene poti za ta bitja, da bi dosegli eni druge, da so ustvarili soteske in podzemne prehode in ​​tako ustvarili prve predpogoje za človeško raso, tako, da so kasnejši potem lahko živeli pravilen način življenja, ko je prišel čas za prve izvirne duhove, da sebe utelesijo kot človeška bitja....

Bolj kot so se ljudje širili (izvirni duhovi v pričakovanju utelešenja), tem bolj so prazgodovinska bitja začela izginjati, kar se je sicer vedno dogajalo le po fazah, vse dokler človeška rasa ni začela naseljevati Zemlje in se je začelo njihovo pripravljalno obdobje, ko je nekoč padli izvirni duh moral sebe dokazati, in je zatorej človeško bitje moralo biti oskrbljeno z samozavedanjem, razumom in svobodno voljo, da bi potovalo po poti preko Zemlje, kar ga bo zopet vodilo do Očeta, iz Katerega je nekoč nastalo. AMEN

Prevod Lorens Novosel