7942 NASTANEK USTVARJALNEGA DELA "ZEMLJA" ....
15 julij 1961: Knjiga 83
Pot duhov preko Zemlje se razteza (traja) skozi večnosti.... Ker duhovi sami so postali materija, iz katere je sestavljena Zemlja in vse njene stvaritve.... Božja volja je spremenila otrdelo duhovno snov v materijo, torej je celotno ustvarjalno delo Zemlja.... kakor tudi vse stvaritve v celotnem vesolju.... nekoč od Boga izšla duhovna moč katero je On izseval v zunanji obliki, izven Sebe Samega kot "bitje", ki pa se je v sebi samem tako sprevrglo, da je na koncu postalo le otrdela duhovna snov, ki je potem bila preoblikovana v stvaritve vseh vrst....
Neskončno dolga obdobja časa so bila potrebna za to, saj je tudi to "preoblikovanje" potekalo v zakonskem redu, in se je nastanek tega, kar je sedaj vidno kot "naseljena Zemlja«, zgodil tekom neskončnih faz razvoja.... to ni bilo eno trenutno v zunanji obliki prikazano delo Božje ustvarjalne moči.... ker je celo tudi počasen razvoj služil svojemu namenu.... Vedno znova so zelo majhni razgrajeni duhovni delci bili zbrani in preoblikovani, proces je trajal nepredstavljivo dolgo časa, preden se je Zemlja oblikovala v delo stvarjenja, ki je neprestano dozorevajočemu duhovnemu lahko služilo kot prebivališče, in ohranjalo fizično življenje za neprestano dozorevajočo duhovno substanco, kot je bilo predvideno v Božjem večnem načrtu Odrešitve. In tudi ta duhovna snov je potrebovala neskončno dolgo časa, preden je dosegla stopnjo, ko ji je bilo dovoljeno živeti kot človek na Zemlji v namen njene dokončne izpopolnitve.
Ta zadnji zemeljski napredek kot človek je kot trenutek časa v primerjavi z neskončno dolgim obdobjem pripravljalnega razvoja Zemlje.... Čeprav je ustvarjanje vsake oblike (forme) za Boga bilo prav zares delo enega trenutka, ker sta Njegova volja in Njegova moč prikazali v zunanji obliki izven Njega Samega vsako misel kot eno obstoječe delo.... Vendar pa je odpor nekoč padlih duhov odločal o trajanju časa, do njihove materialne preobrazbe. Kajti Bog ni prisilil te uporne duhovne snovi, ampak je Njegova moč Ljubezni njo ujela (zaprla) tako dolgo, vse dokler se njen odpor ni nekaj malega polegel, da bi jo potem zapakiral (ji dal ovoj) v skladu z Njegovim načrtom, da jo potem oblikuje v različne oblike, kjer bi opravljala določene aktivnosti, ki je bila sicer tako minimalna, da je ponovno minilo neskončno dolgo časa, preden so se te oblike lahko postopoma razgradile in spremenile....
Nastanek (in razvoj) Zemlje je potreboval neskončno dolgi čas, vse dokler je ona lahko bila naseljena z živimi stvaritvami (bitji), in ona so zopet pripravljala Zemljo še nepredstavljivo dolgo časa, da postane primerna za služenje ljudem kot njihov zadnji prostor za usposabljanje.... Posamezni drobceni delci človeške duše pa so potovali skozi vse stvarstvo.... *Padec iz najvišjega vrhunca do brezna je bil tako neskončen, da je zatorej bilo potrebno neskončno dolgo časa, da so se iz brezna zopet dvignili do točke, da je bitju zopet lahko bila dana samozavest, da je to končno izpopolnitev na zadnji poti vzpona potem naredilo možno....*
.... In pod takšnimi okoliščinami je najprej nastalo stvarstvo, in ono uteleša padle duhove, katerih število je bilo neskončno in katerih vrnitev k Bogu bo prav tako potrebovala neskončno dolgo časa, in zato se konec stvarstva še ne more predvideti.... Kljub temu "stvaritve" zdaj obstajajo in sedaj vse poteka po zakonskem redu.... One so oživljene s pomočjo vedno novih drobcenih delcev duha, katerih višji razvoj poteka skozi neprestano spreminjanje njihove zunanje oblike, zato se lahko opazuje stalno nastajanje in razgrajevanje vsake materialne stvaritve....
Vsa dela stvarstva so sebe vedno znova obnavljala na ta način in tako služila skupinskemu duhu, da doseže zrelost, kakor tudi služijo stalnemu razvoju človeštva s tem, da zagotovijo njihovo fizično življenje na Zemlji. Vse dokler so duhovi zavezani v stvaritvah nimajo svobodne volje, se tudi njihova pot razvoja nadaljuje v skladu z Božjo voljo.... zavezana duhovna snov služi v takšni ali drugačni obliki in na ta način postopoma dozoreva....
Ampak takoj, ko duh živi na Zemlji kot človek, je on spet v lasti svobodne volje in potem je v stanju.... namesto, da nadaljuje sebe dvigati.... tudi zaustaviti svoj razvoj, ali zopet nazadovati. Tekom končnega procesa razvoja je on v stanju odpovedati.... in to nazadovanje lahko vodi tudi k temu, da se bo duh v človeku.... "duša" ali nekoč "padli izvirni duh".... spet strdil v svoji duhovni substanci kot prej, in nujna posledica bo ponovna razgradnja duše v neštete drobcene delce, kateri še enkrat morajo iti po poti skozi materialne stvaritve Zemlje....
In ta proces, ki je sedaj zopet postal nepogrešljiv-nujen, prav tako zahteva razgrajevanje in preoblikovanje vsakovrstnih del stvarjenja.... kar se lahko opiše kot konec enega obdobja Zemlje in začetek novega. In tako si vi ljudje morate poskušati, samim sebi pojasniti, da se bodo v Božjih, fiksno določenih obdobjih takšni periodični prisilni procesi spremembe oblik v odnosu na ustvarjalno delo Zemlja dogajali. Oni so vedno utemeljeni na Božji Ljubezni in Modrosti in vedno služijo le odrešitvi nekoč padlih duhov....
In vi morate tudi vsak čas računati s takšnimi posegi s strani Boga, ko ljudje več ne prepoznajo resničnega namena njihovega obstoja, če oni torej svojega življenja na Zemlji ne vrednotijo za dozorevanje njihovih duš, do končne izpopolnitve. Ker to je edini namen vsakega dela stvarjenja, pripeljati človeško dušo do zrelosti, ji pomagati, da postane tisto, kar je nekoč bila na začetku.... najbolj popolno bitje, ki izvira iz Božje Ljubezni, vendar je v svobodni volji odpadlo od Njega.... Ponovno se mora vrniti k Njemu, in Bog Osebno mu je ustvaril (zagotovil) pot vrnitve skozi prehod skozi vse stvaritve te Zemlje. AMEN
Ta Objava ni uporabljena v nobeni tematski knjigi.
Prenosi
Ponujeni prenosi za knjigo _bookePub
Kindle
Več prenosov
Ta Objava
Poslušaj
prenesi kot MP3
Predogled tiskanja
Rokopisi
Translations
