Izvor: https://www.bertha-dudde.org/sl/proclamation/7924

7924 POJEM ČASA IN PROSTORA ....

20 junij 1961: Knjiga 83

Pojem časa je uporaben (velja) le za nepopolno duhovno bitje, ki še vedno živi v omejenem razmišljanju in katero je zatorej prav tako vezano na čas in prostor, medtem, ko popolno duhovno bitje ne pozna omejitev, in so preteklost, sedanjost in prihodnost enak pojem, kajti bitje, ki je popolno, lahko vidi in doživi pretekle, sedanje in prihodnje dogodke ob istem času in je zatorej večno srečno, ker ne obstaja ničesar več, kar bi še lahko kdaj koli obremenjevalo bitje, ker bo vse razumljeno (prepoznano) v svojem namenu, ker je pomagalo bitju k popolnosti. Premagano je, torej mora pripadati preteklosti, in vendar je živo tudi v sedanjosti in vedno vidno v svojih učinkih.... pa vendar ni nikoli vezano na čas in prostor....

Biti sposoben to razumeti, je že znak bližajoče se popolnosti.... vendar še tako dolgo ni povsem razumljivo za človeka, vse dokler še živi na Zemlji, kajti tako dolgo on še ni popoln in je še ujet v času in prostoru. Pojmi večnosti so zatorej nerazumljivi za človeka; on si prav gotovo lahko predstavlja neskončno dolga obdobja časa, vendar jih ne more dojemati racionalno, prav tako kot si ne more predstavljati, da "čas" na koncu več ne bo obstajal (da bo čas »izklopljen«).... da on lahko živi in se prav tako giblje v preteklosti kot tudi v prihodnosti.... da je njemu vidno vse, kar se je kdaj koli zgodilo od večnosti. Potem bo on v bistvu prav tako vedel o "začetku" in to bo njemu postalo prav tako prisotno (navzoče), kot tudi uresničeni cilj vseh bitij, ki so izšla iz Boga in so se k Njemu ponovno vrnila.

Potem za bitje ne bo več nobenih omejitev, ker je zaradi svojega padca v brezno bitje povzročilo svoje lastne omejitve.... stanje teme se je začelo skupaj s prazninami (luknjami) v znanju, v spoznanju.... pomanjkanje Svetlobe je bilo začasne narave, ker se je situacija bitij spreminjala iz dobe v dobo.... In tako se je njihovo mesto bivanja prav tako vedno znova spreminjalo, kar naredi prostorsko omejitev razumljivo.... Čas in prostor sta značilnosti nepopolnega bitja, katero je posledično bilo omejeno v svoji aktivnosti ravno zato, ker je bilo nepopolno.... z drugimi besedami bilo je vezano na prostor in čas, ni bilo več svobodno kot takrat, ko je izšlo iz Boga....

Samo sebi je nadelo okove, oziroma jih pustilo nadeti Božjemu nasprotniku, in se je samo odločilo glede časa trajanja svojega ujetništva.... Samo sebe je naredilo odvisno od časa, vse dokler si ni resno prizadevalo pridobiti popolnosti.... Toda nekega dne bosta tudi čas in prostor premagana, nekega dne ti pojmi več ne bodo veljali, ker bo nekega dne popolnost (dovršenost) zagotovo dosežena....

In potem bitje ne bo moglo razumeti, da se je tako dolgo časa držalo na oddaljenosti od Boga, da je bilo na vse načine omejeno, in potem bo ono zopet sposobno razumeti, da je za Gospoda tisoč let kakor en dan (Psalm 90:4; 2. Petrov 3:8), ker za Njega čas ne obstaja, zatorej je tudi izraz "Bog je od večnosti" nesmiseln, ker On je vedno v sedanjosti, preteklost za Njega ne obstaja, On vidi prihodnje dogodke prav tako v sedanjosti, kakor pretekle.... On je bil in je, in bo vedno ostal Izvirno jedro, živahen Izvir Moči, Začetek in Konec.... On je bil in je, in ostaja brezčasno, neskončno (neomejeno) Bitje, Katerega nobeno od Njegovih ustvarjenih bitij nikoli ne bo sposobno dojeti.... In za Njega ne obstaja nobeden "prej" in "pozneje".... On je vedno v sedanjosti in ta sedanjost se večno ne bo končala....

In vsak pojem časa in prostora je vedno značilnost Njegovih nekoč odpadlih bitij, ki so si ustvarila svoje lastne "omejitve", s tem, ko so izkrivila svoj značaj.... katera so dovolila temu kar je popolno, da postane nepopolno, katera so sebe oblikovala v nekaj Bogu nasprotnega.... kar je obrnilo njihovo izvirno stanje v nasprotno.... in tako so uporniška bitja sama ustvarila zakon časa in prostora, v katerem vse z nepopolno naravo mora obstajati, ker se vse nepopolno giblje (nahaja) znotraj določenih omejitev....

Edino to kar je popolno, je neomejeno; vendar vse kar je predmet omejitev, je prav tako nepopolno, v skladu z zakonom od večnosti.... Bitje je izšlo iz Boga v popolnosti, in niti čas niti prostor nista obstajala za to bitje, in bilo je neskončno srečno. Vendar je njegov padec v brezno ustvaril omejitve v vsakem pogledu, ki bodo prenehale šele, ko bo bitje sebe oblikovalo nazaj v popolnost, v svojo izvirno naravo (značaj), v stanje v katerem je bilo nekoč ustvarjeno od Boga. AMEN

Prevod Lorens Novosel